Page 138 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 138
ivi in ključna priporočila
Kljub naraščajoči politični pozornosti, namenjeni aktivnemu staranju in vse
večji stopnji le-te v številnih državah, se starejši delavci še vedno soočajo z iz-
zivi daljše zaposlitve. Karierna podpora, ki se javno zagotavlja z usmerjanjem
in s svetovanjem, je namenjena predvsem mladim, ki vstopajo na trg dela,
ali deluje v vlogi svetovalne pomoči v začetnih kariernih fazah. Podobno ve-
lja pri mentorstvu mladim kadrom, ki pričenjajo svojo poklicno pot na pod-
ročju vzgoje in izobraževanja. Zanje je s tega vidika poskrbljeno, odpira pa
se predvsem vprašanje, kako dobro je poskrbljeno za starejše pedagoške in
strokovne delavce v smislu pomoči pri nekaterih temeljnih vprašanjih, kot
so zastarelost veščin/znanj/didaktičnih pristopov/dela z IKT, osebnostne te-
žave, kot npr. nizka samozavest, težave z obvladovanjem razreda, težave v
komunikaciji s starši, stereotipizacija in drugo. Šolske politike, svetovalni in
drugi podporni sistemi v Republiki Sloveniji bi morali pomagati pri premago-
vanju ovir pri delu in učenju z izboljšanjem odnosa delodajalcev do starejših
delavcev, izboljšanjem vodstvene podpore starejšim delavcem, zmanjševa-
njem starostne diskriminacije, izboljšanjem zdravstvenih/delovnih pogojev
in s sistemom nagrajevanja starejših delavcev. To bi npr. lahko dosegli tudi z
zagotavljanjem akreditacije predhodnega učenja, mentoriranja, s spodbuja-
njem ustreznih delovnih izkušenj v ustreznih/prilagojenih delovnih okoljih, z
izboljšanjem osnovnih veščin starejših zaposlenih, s priznavanjem kvalifikacij
idr.
Izziv 2
Smernice za aktivno starostno upravljanje so še vedno zelo slabo zastopane
v strategijah človeških virov organizacije na področju VIZ. To zahteva nacio-
nalne ali sektorske politike, ki delodajalce spodbujajo k zagotavljanju dosto-
pnih visokokakovostnih smernic. Takšne spodbude bi morale zagotoviti ak-
tivno sodelovanje med različnimi zainteresiranimi stranmi in dati prednost
razvoju sposobnosti vodenja kariere starejših delavcev.
Izziv 3
Zagotavljanje nekaterih smernic na področju aktivnega staranja starejših za-
poslenih s postopnim uvajanjem mladih v poklice je razdrobljeno in posle-
dično ni doslednega institucionalnega okvira, ki bi podpiral njihov razvoj
pri aktivnem upravljanju starosti. Smernice pogosto služijo številnim različ-
nim ciljnim skupinam brez vključevanja v programe, namenjene različnim ži-
vljenjskim obdobjem in različnim delovnim področjem. Zdi se, da je glavni
(nacionalni) poudarek na brezposelnih in ne na izkušenih, zaposlenih delav-
cih. Politike vseživljenjskega učenja, poklicnega usmerjanja, zaposlovanja in
136
Kljub naraščajoči politični pozornosti, namenjeni aktivnemu staranju in vse
večji stopnji le-te v številnih državah, se starejši delavci še vedno soočajo z iz-
zivi daljše zaposlitve. Karierna podpora, ki se javno zagotavlja z usmerjanjem
in s svetovanjem, je namenjena predvsem mladim, ki vstopajo na trg dela,
ali deluje v vlogi svetovalne pomoči v začetnih kariernih fazah. Podobno ve-
lja pri mentorstvu mladim kadrom, ki pričenjajo svojo poklicno pot na pod-
ročju vzgoje in izobraževanja. Zanje je s tega vidika poskrbljeno, odpira pa
se predvsem vprašanje, kako dobro je poskrbljeno za starejše pedagoške in
strokovne delavce v smislu pomoči pri nekaterih temeljnih vprašanjih, kot
so zastarelost veščin/znanj/didaktičnih pristopov/dela z IKT, osebnostne te-
žave, kot npr. nizka samozavest, težave z obvladovanjem razreda, težave v
komunikaciji s starši, stereotipizacija in drugo. Šolske politike, svetovalni in
drugi podporni sistemi v Republiki Sloveniji bi morali pomagati pri premago-
vanju ovir pri delu in učenju z izboljšanjem odnosa delodajalcev do starejših
delavcev, izboljšanjem vodstvene podpore starejšim delavcem, zmanjševa-
njem starostne diskriminacije, izboljšanjem zdravstvenih/delovnih pogojev
in s sistemom nagrajevanja starejših delavcev. To bi npr. lahko dosegli tudi z
zagotavljanjem akreditacije predhodnega učenja, mentoriranja, s spodbuja-
njem ustreznih delovnih izkušenj v ustreznih/prilagojenih delovnih okoljih, z
izboljšanjem osnovnih veščin starejših zaposlenih, s priznavanjem kvalifikacij
idr.
Izziv 2
Smernice za aktivno starostno upravljanje so še vedno zelo slabo zastopane
v strategijah človeških virov organizacije na področju VIZ. To zahteva nacio-
nalne ali sektorske politike, ki delodajalce spodbujajo k zagotavljanju dosto-
pnih visokokakovostnih smernic. Takšne spodbude bi morale zagotoviti ak-
tivno sodelovanje med različnimi zainteresiranimi stranmi in dati prednost
razvoju sposobnosti vodenja kariere starejših delavcev.
Izziv 3
Zagotavljanje nekaterih smernic na področju aktivnega staranja starejših za-
poslenih s postopnim uvajanjem mladih v poklice je razdrobljeno in posle-
dično ni doslednega institucionalnega okvira, ki bi podpiral njihov razvoj
pri aktivnem upravljanju starosti. Smernice pogosto služijo številnim različ-
nim ciljnim skupinam brez vključevanja v programe, namenjene različnim ži-
vljenjskim obdobjem in različnim delovnim področjem. Zdi se, da je glavni
(nacionalni) poudarek na brezposelnih in ne na izkušenih, zaposlenih delav-
cih. Politike vseživljenjskega učenja, poklicnega usmerjanja, zaposlovanja in
136
