Page 15 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 15
vod
Staranje prebivalstva je v vseh državah družbeno aktualen fenomen, saj ko-
renito spreminja družbeno strukturo, kulturo, nekatere zaposlitvene meha-
nizme in politiko držav. Nekatere pomembne strukturne značilnosti na trgu
zaposlitve v povezavi z delom učiteljev pa še intenzivneje oblikujejo položaj
učiteljske delovne sile in imajo lahko močne posledice na kakovost in pravič-
nost izobraževanja. Zato je bistvenega pomena razumevanje področja zapo-
slovanja učiteljev oz. učiteljskega trga dela, vključno z dejavniki, ki oblikujejo
tamkajšnja povpraševanje in ponudbo, odzivnostjo učiteljev na spodbude,
s kompromisi, s katerimi se vlade soočajo pri usmerjanju poklicnega pod-
ročja učiteljev, ter, nenazadnje, z aktivnim staranjem pedagoških delavcev s
postopnim uvajanjem mladih v poklice na področju vzgoje in izobraževanja.
Potreba po prilagajanju v spreminjajoči se starostni strukturi prebivalstva pa
spodbuja tudi paradoksalna trenda, in sicer: (i) zmanjševanje brezposelno-
sti z izključitvijo starejših iz trga delovne sile ter (ii) neprilagojenost starejše
delovne sile informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT) in sodobnim pri-
stopom dela (Kalčič, 2006).
Pri nacionalnem načrtovanju mehanizmov šolanja za bodoče pedagoške
poklice je povpraševanje odvisno od vrste različnih dejavnikov, kot so npr.
starostna struktura šoloobveznega prebivalstva, stopnja vpisa, začetna in
končna starost obveznega izobraževanja, povprečno število učencev v ra-
zredu in povprečna obremenitev učiteljev itd. Delovne razmere v vrtcih in
šolah pa so okvirno določene s splošno delovnopravno zakonodajo (Zakon
o delovnih razmerjih (ZDR-1), 2013), z zakonodajo o javnih uslužbencih (ZJU)
ter s šolsko zakonodajo s podzakonskimi akti (Zakonodaja Ministrstva za izo-
braževanje, znanost in šport: ZOFVI, ZPIMVI, ZVrt itn.). Posamezne vidike, kot
so pripravništvo, strokovni izpiti in napredovanje, podrobneje urejajo pod-
zakonski predpisi, ki jih izdaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
O obsegu posameznih pravic se minister za izobraževanje, znanost in šport
pogaja z učiteljskimi sindikati (SVIZ).
Na ponudbo pa nadalje vplivajo dejavniki, kot so izobrazba učiteljev, za-
poslitev in delovni pogoji ter možnosti zaposlitve izven izobraževanja. Ne-
katere države se soočajo s pomanjkanjem učiteljev, predvsem zaradi stara-
nja pedagoškega osebja, zato iščejo prožnejše pristope za vstop v poklic, saj
se trenutna delovna sila približuje upokojitveni starosti (ETUC, 2005; Kanfer
13
Staranje prebivalstva je v vseh državah družbeno aktualen fenomen, saj ko-
renito spreminja družbeno strukturo, kulturo, nekatere zaposlitvene meha-
nizme in politiko držav. Nekatere pomembne strukturne značilnosti na trgu
zaposlitve v povezavi z delom učiteljev pa še intenzivneje oblikujejo položaj
učiteljske delovne sile in imajo lahko močne posledice na kakovost in pravič-
nost izobraževanja. Zato je bistvenega pomena razumevanje področja zapo-
slovanja učiteljev oz. učiteljskega trga dela, vključno z dejavniki, ki oblikujejo
tamkajšnja povpraševanje in ponudbo, odzivnostjo učiteljev na spodbude,
s kompromisi, s katerimi se vlade soočajo pri usmerjanju poklicnega pod-
ročja učiteljev, ter, nenazadnje, z aktivnim staranjem pedagoških delavcev s
postopnim uvajanjem mladih v poklice na področju vzgoje in izobraževanja.
Potreba po prilagajanju v spreminjajoči se starostni strukturi prebivalstva pa
spodbuja tudi paradoksalna trenda, in sicer: (i) zmanjševanje brezposelno-
sti z izključitvijo starejših iz trga delovne sile ter (ii) neprilagojenost starejše
delovne sile informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT) in sodobnim pri-
stopom dela (Kalčič, 2006).
Pri nacionalnem načrtovanju mehanizmov šolanja za bodoče pedagoške
poklice je povpraševanje odvisno od vrste različnih dejavnikov, kot so npr.
starostna struktura šoloobveznega prebivalstva, stopnja vpisa, začetna in
končna starost obveznega izobraževanja, povprečno število učencev v ra-
zredu in povprečna obremenitev učiteljev itd. Delovne razmere v vrtcih in
šolah pa so okvirno določene s splošno delovnopravno zakonodajo (Zakon
o delovnih razmerjih (ZDR-1), 2013), z zakonodajo o javnih uslužbencih (ZJU)
ter s šolsko zakonodajo s podzakonskimi akti (Zakonodaja Ministrstva za izo-
braževanje, znanost in šport: ZOFVI, ZPIMVI, ZVrt itn.). Posamezne vidike, kot
so pripravništvo, strokovni izpiti in napredovanje, podrobneje urejajo pod-
zakonski predpisi, ki jih izdaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
O obsegu posameznih pravic se minister za izobraževanje, znanost in šport
pogaja z učiteljskimi sindikati (SVIZ).
Na ponudbo pa nadalje vplivajo dejavniki, kot so izobrazba učiteljev, za-
poslitev in delovni pogoji ter možnosti zaposlitve izven izobraževanja. Ne-
katere države se soočajo s pomanjkanjem učiteljev, predvsem zaradi stara-
nja pedagoškega osebja, zato iščejo prožnejše pristope za vstop v poklic, saj
se trenutna delovna sila približuje upokojitveni starosti (ETUC, 2005; Kanfer
13
