Page 16 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 16
d
in Ackerman, 2004). Ob tem opozarjamo na to, da učiteljska politika ne sme
zagotoviti le ustrezne ponudbe učiteljev, ki ustreza povpraševanju na trgu
delovne sile, temveč tudi, da se za zaposlitev izberejo najboljši možni kan-
didati in da imajo posamezne institucije ustrezne strokovno usposobljene
pedagoške delavce (glede na specifike in zahteve njihovih uporabnikov). Če-
prav si države lahko prizadevajo za diverzifikacijo kariere učiteljev, so kari-
erne strukture lahko tudi kontraproduktivne, če najboljši učitelji ne dobijo
ustrezne zaposlitve.
Kot zanimivost prilagamo podatke ameriškega Urada za popis iz leta 2007,
ki kažejo na to, da bo skoraj ena tretjina delovno sposobnega prebivalstva v
razvitih državah sveta do leta 2050 stara 50 let ali več, število mladih delavcev
pa se bo zmanjšalo (ETUC, 2005; Kanfer in Ackerman, 2004). Podobno ugota-
vljajo tudi v študiji OECD (2006; 2011) z zbirko mednarodno primerljivih sta-
tističnih podatkov, kjer opozarjajo, da je učiteljski poklic vse bolj neprivlačna
izbira za mlade, kar je povezano z višino plač učiteljic in učiteljev, ter pou-
darjajo, da je bilo v državah OECD leta 2015 na osnovnošolski in srednješolski
ravni v povprečju kar 35 učiteljev starejših od 50 let, še leta 2005 pa jih je
bilo v tej starostni skupini 30 (OECD, 2017). Mladi učitelji (tj. stari manj kot
30 let) v državah OECD predstavljajo le majhen delež učiteljske populacije:
12 na primarni ravni (prvi dve triletji OŠ), 10 na nižji sekundarni stopnji
(zadnje triletje OŠ) in 7 na srednješolski ravni. Prav v povezavi s srednjimi
šolami OECD opozarja na nadvse zaskrbljujoče stanje – v dveh tretjinah držav
je na srednješolski ravni mlajših od 30 let le 10 učiteljske populacije, v nekaj
državah pa je delež mladih učiteljev v srednjih šolah celo pod 5 odstotki, kar
velja tudi za Slovenijo (OECD, 2017).
Podatki OECD za Slovenijo kažejo, da je bilo pri nas na primarni ravni izo-
braževanja (prvi dve triletji OŠ) leta 2015 le 6 učiteljske populacije mlajše
od 30 let, 63 učiteljev je v starostni skupini 30–49 let in 32 v starostni sku-
pini več kot 50 let. V zadnjem triletju OŠ je v Sloveniji mlajših od 30 let 4
učiteljic in učiteljev, 59 jih je starih 30–49 let, 37 jih je starejših od 50 let.
Na srednješolski ravni je mladih učiteljic in učiteljev v Sloveniji še manj: le
3 so mlajši od 30 let, 59 jih je v skupini 30–49 let, 38 je starejših od 50
let (OECD, 2017). Učiteljska populacija se je po podatkih OECD od leta 2005
do 2015 precej postarala (OECD, 2017). V Sloveniji je bilo leta 2005 od osnov-
nošolske do srednješolske ravni izobraževanja mladih učiteljev skupno 12 ,
v starostni skupini od 30 do 49 let jih je bilo 68 , starejših od 50 let je bilo
20 . Leta 2015 so bile te številke naslednje: 4 mladih, 60 v starostni sku-
pini 30–49 let, že 35 starejših od 50 let.
Trenutno je sicer učiteljev, ki prvič vstopajo na trg dela, dovolj, vendar se
14
in Ackerman, 2004). Ob tem opozarjamo na to, da učiteljska politika ne sme
zagotoviti le ustrezne ponudbe učiteljev, ki ustreza povpraševanju na trgu
delovne sile, temveč tudi, da se za zaposlitev izberejo najboljši možni kan-
didati in da imajo posamezne institucije ustrezne strokovno usposobljene
pedagoške delavce (glede na specifike in zahteve njihovih uporabnikov). Če-
prav si države lahko prizadevajo za diverzifikacijo kariere učiteljev, so kari-
erne strukture lahko tudi kontraproduktivne, če najboljši učitelji ne dobijo
ustrezne zaposlitve.
Kot zanimivost prilagamo podatke ameriškega Urada za popis iz leta 2007,
ki kažejo na to, da bo skoraj ena tretjina delovno sposobnega prebivalstva v
razvitih državah sveta do leta 2050 stara 50 let ali več, število mladih delavcev
pa se bo zmanjšalo (ETUC, 2005; Kanfer in Ackerman, 2004). Podobno ugota-
vljajo tudi v študiji OECD (2006; 2011) z zbirko mednarodno primerljivih sta-
tističnih podatkov, kjer opozarjajo, da je učiteljski poklic vse bolj neprivlačna
izbira za mlade, kar je povezano z višino plač učiteljic in učiteljev, ter pou-
darjajo, da je bilo v državah OECD leta 2015 na osnovnošolski in srednješolski
ravni v povprečju kar 35 učiteljev starejših od 50 let, še leta 2005 pa jih je
bilo v tej starostni skupini 30 (OECD, 2017). Mladi učitelji (tj. stari manj kot
30 let) v državah OECD predstavljajo le majhen delež učiteljske populacije:
12 na primarni ravni (prvi dve triletji OŠ), 10 na nižji sekundarni stopnji
(zadnje triletje OŠ) in 7 na srednješolski ravni. Prav v povezavi s srednjimi
šolami OECD opozarja na nadvse zaskrbljujoče stanje – v dveh tretjinah držav
je na srednješolski ravni mlajših od 30 let le 10 učiteljske populacije, v nekaj
državah pa je delež mladih učiteljev v srednjih šolah celo pod 5 odstotki, kar
velja tudi za Slovenijo (OECD, 2017).
Podatki OECD za Slovenijo kažejo, da je bilo pri nas na primarni ravni izo-
braževanja (prvi dve triletji OŠ) leta 2015 le 6 učiteljske populacije mlajše
od 30 let, 63 učiteljev je v starostni skupini 30–49 let in 32 v starostni sku-
pini več kot 50 let. V zadnjem triletju OŠ je v Sloveniji mlajših od 30 let 4
učiteljic in učiteljev, 59 jih je starih 30–49 let, 37 jih je starejših od 50 let.
Na srednješolski ravni je mladih učiteljic in učiteljev v Sloveniji še manj: le
3 so mlajši od 30 let, 59 jih je v skupini 30–49 let, 38 je starejših od 50
let (OECD, 2017). Učiteljska populacija se je po podatkih OECD od leta 2005
do 2015 precej postarala (OECD, 2017). V Sloveniji je bilo leta 2005 od osnov-
nošolske do srednješolske ravni izobraževanja mladih učiteljev skupno 12 ,
v starostni skupini od 30 do 49 let jih je bilo 68 , starejših od 50 let je bilo
20 . Leta 2015 so bile te številke naslednje: 4 mladih, 60 v starostni sku-
pini 30–49 let, že 35 starejših od 50 let.
Trenutno je sicer učiteljev, ki prvič vstopajo na trg dela, dovolj, vendar se
14
