Page 17 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 17
Uvod
učiteljski kader stara, saj je več kot polovica učiteljev v terciarnem izobraževa-
nju starejših od 50 let. Delež učiteljev, starejših od 50 let, je manjši na primarni
in sekundarni ravni ter v predšolski vzgoji in varstvu, in sicer znaša 38, 34 oz.
24 (OECD, 2019b).
Staranje prebivalstva, ki se trenutno dogaja v skoraj vseh razvitih državah,
bo imelo tudi velike gospodarske posledice. S staranjem celotnega prebival-
stva namreč lahko pričakujemo, da se bo znatno povečala tudi povprečna
starost pedagoških in drugih strokovnih delavcev na področju vzgoje in izo-
braževanja. S staranjem pedagoških delavcev postaja tudi njihov formalni
človeški kapital, ki so ga pridobili v osnovnem obdobju izobraževanja in us-
posabljanja, vse bolj zastarel. Delavci imajo tako lahko manj spodbud za po-
sodabljanje svojih veščin in kompetenc, saj rastejo njihovi oportunitetni stro-
ški usposabljanja, sočasno pa se krajša potencialno obdobje za izkoriščanje
le-teh.
Poskus metodološke napovedi demografskih sprememb v Sloveniji kaže,
da naj bi se v naslednjih desetletjih pomembno spremenila celotna starostna
sestava prebivalstva. Leta 2018 so starejši (tj. prebivalci, stari 65 ali več let)
predstavljali 19,4 prebivalstva, leta 2055 naj bil bilo v tej starostni skupini
skoraj 32 prebivalcev Slovenije, leta 2100 pa nekaj več kot 31 . Delež otrok
(tj. prebivalcev, mlajših od 15 let) se bo predvidoma nekaj let še nekoliko zvi-
ševal (2021, tj. 15,2 ), nato naj bi začel upadati in leta 2037 dosegel minimum
(okrog 12,9 ). Sledila naj bi počasna rast tega deleža in leta 2100 naj bi bilo
otrok med prebivalci 13,9 (Statistični urad Republike Slovenije, 2019a). Pro-
jekcije prebivalstva EUROPOP2018 so rezultat dela evropskega statističnega
urada (Eurostata).
Na tem mestu izpostavljamo termin »management staranja« (tj. upravlja-
nje s staranjem), ki ga bomo podrobneje predstavili v študiji, vključujoč pri-
mere dobre prakse.
O managementu staranja piše Krčmarjeva (2010) in navaja, da le-ta po-
sega na področje ustvarjanja prijaznega in varnega delovnega okolja za sta-
rejše delavce, v katerem bo mogoče graditi in prenašati znanje ter veščine
na mlajše sodelavce. Ob tem navaja, da bomo s strateško usmerjenim ma-
nagementom staranja morali ustrezno udejanjiti ukrepe nacionalnih politik
na individualni in organizacijski ravni.Izraz »aktivno staranje« pa se nanaša
na proces optimiziranja priložnosti za zagotavljanje zdravja, vključenosti in
varnosti z namenom povečanja kakovosti življenja (World Health Organiza-
tion, 2002 v Krčmar, 2010, str. 18). Management staranja tako predstavlja pa-
metno upravljanje s starostjo, organiziranje lastnega življenja, upravljanje na
nivoju institucije, ki se osredotoča na zadržanje starejših zaposlenih v delov-
15
učiteljski kader stara, saj je več kot polovica učiteljev v terciarnem izobraževa-
nju starejših od 50 let. Delež učiteljev, starejših od 50 let, je manjši na primarni
in sekundarni ravni ter v predšolski vzgoji in varstvu, in sicer znaša 38, 34 oz.
24 (OECD, 2019b).
Staranje prebivalstva, ki se trenutno dogaja v skoraj vseh razvitih državah,
bo imelo tudi velike gospodarske posledice. S staranjem celotnega prebival-
stva namreč lahko pričakujemo, da se bo znatno povečala tudi povprečna
starost pedagoških in drugih strokovnih delavcev na področju vzgoje in izo-
braževanja. S staranjem pedagoških delavcev postaja tudi njihov formalni
človeški kapital, ki so ga pridobili v osnovnem obdobju izobraževanja in us-
posabljanja, vse bolj zastarel. Delavci imajo tako lahko manj spodbud za po-
sodabljanje svojih veščin in kompetenc, saj rastejo njihovi oportunitetni stro-
ški usposabljanja, sočasno pa se krajša potencialno obdobje za izkoriščanje
le-teh.
Poskus metodološke napovedi demografskih sprememb v Sloveniji kaže,
da naj bi se v naslednjih desetletjih pomembno spremenila celotna starostna
sestava prebivalstva. Leta 2018 so starejši (tj. prebivalci, stari 65 ali več let)
predstavljali 19,4 prebivalstva, leta 2055 naj bil bilo v tej starostni skupini
skoraj 32 prebivalcev Slovenije, leta 2100 pa nekaj več kot 31 . Delež otrok
(tj. prebivalcev, mlajših od 15 let) se bo predvidoma nekaj let še nekoliko zvi-
ševal (2021, tj. 15,2 ), nato naj bi začel upadati in leta 2037 dosegel minimum
(okrog 12,9 ). Sledila naj bi počasna rast tega deleža in leta 2100 naj bi bilo
otrok med prebivalci 13,9 (Statistični urad Republike Slovenije, 2019a). Pro-
jekcije prebivalstva EUROPOP2018 so rezultat dela evropskega statističnega
urada (Eurostata).
Na tem mestu izpostavljamo termin »management staranja« (tj. upravlja-
nje s staranjem), ki ga bomo podrobneje predstavili v študiji, vključujoč pri-
mere dobre prakse.
O managementu staranja piše Krčmarjeva (2010) in navaja, da le-ta po-
sega na področje ustvarjanja prijaznega in varnega delovnega okolja za sta-
rejše delavce, v katerem bo mogoče graditi in prenašati znanje ter veščine
na mlajše sodelavce. Ob tem navaja, da bomo s strateško usmerjenim ma-
nagementom staranja morali ustrezno udejanjiti ukrepe nacionalnih politik
na individualni in organizacijski ravni.Izraz »aktivno staranje« pa se nanaša
na proces optimiziranja priložnosti za zagotavljanje zdravja, vključenosti in
varnosti z namenom povečanja kakovosti življenja (World Health Organiza-
tion, 2002 v Krčmar, 2010, str. 18). Management staranja tako predstavlja pa-
metno upravljanje s starostjo, organiziranje lastnega življenja, upravljanje na
nivoju institucije, ki se osredotoča na zadržanje starejših zaposlenih v delov-
15
