Page 20 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 20
ces staranja v Evropi
vili ambiciozen cilj dviga njihove zaposlenosti na stopnjo 70 v obdobju do
leta 2010. Spodbujanje večje udeležbe starejših delavcev je bilo pomembno
potrjeno na naslednjih zasedanjih Evropskega sveta: v Nici leta 2000 (Euro-
pean Council, 2000); Laekenu leta 2001 (European Council, 2001a); Göteborgu
leta 2001 (European Council, 2001b); Stockholmu leta 2001 (European Council,
2001c); Barceloni leta 2002 (European Council, 2002). Marca 2010 je Evropska
komisija sprejela strategijo Europe 2020, v kateri je opozorila na povečano sta-
ranje in nizko zaposlenost – zlasti starejših delavcev – kot na dve glavni struk-
turni slabosti Evrope. Komisija je za cilj predlagala 75-odstotno skupno sto-
pnjo zaposlenosti do leta 2020 (European Council, 2003; 2005; ETUC, 2005; Eu-
ropean Commission, 2009; Commission of the European Communities, 2005;
2006). Sprejetju strategije Europe 2020 je sledilo imenovanje Sveta o aktiv-
nem staranju junija istega leta (Council of the European Union, 2010).
V dokumentu Svet poziva države članice EU »da spodbujajo podjetja k uva-
janju strategij za upravljanje starosti [. . .]; dvignejo stopnjo zaposlenosti sta-
rejših delavcev z izboljšanjem delovnih pogojev, vlaganjem v vseživljenjsko
učenje in odstranjevanjem ovir pri zaposlovanju, vključno s tistimi, poveza-
nimi z diskriminacijo [. . .]; spodbujajo dostop starejših do izobraževanja in
informacijske in komunikacijske tehnologije [. . .]; in k] razvoj[u] skupnega na-
čela aktivnega staranja« (Council of the European Union, 2010, str. 6–7). V letih
2010 in 2012 je EU večjo pozornost namenila tudi pokojninski reformi (Euro-
pean Commission, 2010a; 2010b).
Koeficient starostne odvisnosti v družbi
»Koeficient starostne odvisnosti« je kazalnik, ki kaže število starostno odvi-
snih prebivalcev na 100 delovno sposobnih prebivalcev. To je ključen kazalnik
za izražanje demografskega pritiska v prihodnosti na ekonomsko dogajanje
v družbi (Vertot, 2009). Koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva
je v Sloveniji še vedno nižji kot v povprečju v EU, vendar se razlika iz leta v
leto zmanjšuje. V večini večjih držav članic EU je pričakovano trajanje življe-
nja daljše kot v Sloveniji, zato je tudi delež starega prebivalstva v celotnem
prebivalstvu EU v povprečju višji. Hkrati imajo tudi druge države nizek delež
otrok, delež delovno sposobnega prebivalstva pa se zmanjšuje, tako da so
težave, povezane s staranjem prebivalstva, podobne kot pri nas.
Paradigma aktivnega staranja zaposlenih
Iz poročil držav je razvidno, da ni enotne opredelitve skupine »starejših de-
lavcev«, saj ne gre za homogeno skupino, temveč izrazito heterogeno, prav
tako pa so značilnosti starejših delavcev po vsej Evropi zelo raznolike. Tako
18
vili ambiciozen cilj dviga njihove zaposlenosti na stopnjo 70 v obdobju do
leta 2010. Spodbujanje večje udeležbe starejših delavcev je bilo pomembno
potrjeno na naslednjih zasedanjih Evropskega sveta: v Nici leta 2000 (Euro-
pean Council, 2000); Laekenu leta 2001 (European Council, 2001a); Göteborgu
leta 2001 (European Council, 2001b); Stockholmu leta 2001 (European Council,
2001c); Barceloni leta 2002 (European Council, 2002). Marca 2010 je Evropska
komisija sprejela strategijo Europe 2020, v kateri je opozorila na povečano sta-
ranje in nizko zaposlenost – zlasti starejših delavcev – kot na dve glavni struk-
turni slabosti Evrope. Komisija je za cilj predlagala 75-odstotno skupno sto-
pnjo zaposlenosti do leta 2020 (European Council, 2003; 2005; ETUC, 2005; Eu-
ropean Commission, 2009; Commission of the European Communities, 2005;
2006). Sprejetju strategije Europe 2020 je sledilo imenovanje Sveta o aktiv-
nem staranju junija istega leta (Council of the European Union, 2010).
V dokumentu Svet poziva države članice EU »da spodbujajo podjetja k uva-
janju strategij za upravljanje starosti [. . .]; dvignejo stopnjo zaposlenosti sta-
rejših delavcev z izboljšanjem delovnih pogojev, vlaganjem v vseživljenjsko
učenje in odstranjevanjem ovir pri zaposlovanju, vključno s tistimi, poveza-
nimi z diskriminacijo [. . .]; spodbujajo dostop starejših do izobraževanja in
informacijske in komunikacijske tehnologije [. . .]; in k] razvoj[u] skupnega na-
čela aktivnega staranja« (Council of the European Union, 2010, str. 6–7). V letih
2010 in 2012 je EU večjo pozornost namenila tudi pokojninski reformi (Euro-
pean Commission, 2010a; 2010b).
Koeficient starostne odvisnosti v družbi
»Koeficient starostne odvisnosti« je kazalnik, ki kaže število starostno odvi-
snih prebivalcev na 100 delovno sposobnih prebivalcev. To je ključen kazalnik
za izražanje demografskega pritiska v prihodnosti na ekonomsko dogajanje
v družbi (Vertot, 2009). Koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva
je v Sloveniji še vedno nižji kot v povprečju v EU, vendar se razlika iz leta v
leto zmanjšuje. V večini večjih držav članic EU je pričakovano trajanje življe-
nja daljše kot v Sloveniji, zato je tudi delež starega prebivalstva v celotnem
prebivalstvu EU v povprečju višji. Hkrati imajo tudi druge države nizek delež
otrok, delež delovno sposobnega prebivalstva pa se zmanjšuje, tako da so
težave, povezane s staranjem prebivalstva, podobne kot pri nas.
Paradigma aktivnega staranja zaposlenih
Iz poročil držav je razvidno, da ni enotne opredelitve skupine »starejših de-
lavcev«, saj ne gre za homogeno skupino, temveč izrazito heterogeno, prav
tako pa so značilnosti starejših delavcev po vsej Evropi zelo raznolike. Tako
18
