Page 21 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 21
Paradigma aktivnega staranja zaposlenih
Preglednica 2.1 Starostne skupine in indeks staranja, Slovenija
Leto Starostne skupine Indeks staranja
– let – let > let ,
,
, , , ,
,
, , , ,
,
, , , ,
,
, , , ,
,
, , , ,
, , ,
, , ,
, , ,
, , ,
, , ,
, , ,
npr. OECD med starejše zaposlene uvršča tiste, ki so stari 50 let in več. Laslett
(1991) je življenjsko dobo osebe razdelil na štiri dele in skoval izraz »tretja sta-
rost«.
Štiri dobe, kot jih navaja avtor, so: (i) doba odvisnosti, socializacije, nezre-
losti in izobrazbe; (ii) doba neodvisnosti, zrelosti in odgovornosti, zaslužka in
varčevanja; (iii) doba osebne izpolnitve; (iv) obdobje dokončne neodvisno-
sti in smrti (Laslett, 1991). Za posameznika je situacijska opredelitev koristna,
saj se zdravje, duševne sposobnosti, delovna motivacija in aktivnost človeka
močno razlikujejo tudi med ljudmi iste kronološke starosti. Kot zanimivost:
raziskava Eurobarometra o aktivnem staranju iz leta 2012 kaže, da na Malti,
Portugalskem in Švedskem za mlade veljajo ljudje, mlajši od 37 let, medtem
ko na Cipru in v Grčiji veljajo za mlade vsi tisti do 50. leta starosti. V povpre-
čju Evropejci verjamejo, da nas začnejo obravnavati kot »stare« nekaj pred 64
leti starosti, od 41,8 leta starosti dalje pa se posameznikov ne uvršča več med
»mlado populacijo«. Zaznave se razlikujejo tudi glede na starost in spol: žen-
ske namreč menijo, da se starost zanje začne nekoliko kasneje kot za moške
(65,0 let v primerjavi z 62,7 leti) (European Commission, 2012).
Politika aktivnega staranja, kot strategija za dosego kakovostnega staranja
prebivalstva, temelji na treh stebrih: (i) zdravju, (ii) vključenosti in (iii) varno-
sti (Žnidaršič, 2008). Gre torej za obliko personifikacije pri delu z zaposlenimi,
osmišljanje dela ter nove vrednote starajoče se družbe zaposlenih, ki so iz-
podrinile paradigmo dela kot sredstva za preživetje (European Commission,
2012).
19
Preglednica 2.1 Starostne skupine in indeks staranja, Slovenija
Leto Starostne skupine Indeks staranja
– let – let > let ,
,
, , , ,
,
, , , ,
,
, , , ,
,
, , , ,
,
, , , ,
, , ,
, , ,
, , ,
, , ,
, , ,
, , ,
npr. OECD med starejše zaposlene uvršča tiste, ki so stari 50 let in več. Laslett
(1991) je življenjsko dobo osebe razdelil na štiri dele in skoval izraz »tretja sta-
rost«.
Štiri dobe, kot jih navaja avtor, so: (i) doba odvisnosti, socializacije, nezre-
losti in izobrazbe; (ii) doba neodvisnosti, zrelosti in odgovornosti, zaslužka in
varčevanja; (iii) doba osebne izpolnitve; (iv) obdobje dokončne neodvisno-
sti in smrti (Laslett, 1991). Za posameznika je situacijska opredelitev koristna,
saj se zdravje, duševne sposobnosti, delovna motivacija in aktivnost človeka
močno razlikujejo tudi med ljudmi iste kronološke starosti. Kot zanimivost:
raziskava Eurobarometra o aktivnem staranju iz leta 2012 kaže, da na Malti,
Portugalskem in Švedskem za mlade veljajo ljudje, mlajši od 37 let, medtem
ko na Cipru in v Grčiji veljajo za mlade vsi tisti do 50. leta starosti. V povpre-
čju Evropejci verjamejo, da nas začnejo obravnavati kot »stare« nekaj pred 64
leti starosti, od 41,8 leta starosti dalje pa se posameznikov ne uvršča več med
»mlado populacijo«. Zaznave se razlikujejo tudi glede na starost in spol: žen-
ske namreč menijo, da se starost zanje začne nekoliko kasneje kot za moške
(65,0 let v primerjavi z 62,7 leti) (European Commission, 2012).
Politika aktivnega staranja, kot strategija za dosego kakovostnega staranja
prebivalstva, temelji na treh stebrih: (i) zdravju, (ii) vključenosti in (iii) varno-
sti (Žnidaršič, 2008). Gre torej za obliko personifikacije pri delu z zaposlenimi,
osmišljanje dela ter nove vrednote starajoče se družbe zaposlenih, ki so iz-
podrinile paradigmo dela kot sredstva za preživetje (European Commission,
2012).
19
