Page 41 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 41
Mentorstvo starejših zaposlenih mladim
merjati. Pri razvoju kakovosti je torej pomembno opraviti celoten krog ka-
kovosti (priprava, uvajanje, spremljanje, spreminjanje – angl. plan, do, check,
react). Vsak korak kroga kakovosti je možno in potrebno prevesti v kazal-
nike, celoten proces pa spodbuja razvoj samorefleksije s pomočjo vprašanj
oz. točk, ki si jih zastavimo vnaprej in sproti. To je postopek, ki ga označujemo
kot samoevalvacijo (Tratnik, 2006, str. 17). Ko govorimo o kakovosti, govorimo
o osnovni vrednoti, ki jo v vzgojno-izobraževalnih institucijah zagotavljajo
ljudje. Kakovost je torej vrednota, njen sinonim pa je stalno izboljševanje.
Kultura uvajanja mladih v pedagoško delo se tako začne s procesom po-
klicnega izobraževanja, konkretneje pa s prvo zaposlitvijo v izbrani vzgojno-
izobraževalni instituciji. To obdobje je še posebej pomembno, saj so v uva-
jalni fazi strokovni delavci odprti za učenje in spreminjanje lastne pedago-
ške prakse ter dovolj prožni za nadaljnje profesionalno oblikovanje (Tratnik,
2006, str. 17). Pri tem je pomembna podpora sodelavca, mentorjev in nena-
zadnje starejših učiteljev z dolgoletnimi bogatimi izkušnjami.
Mentorstvo mladim je še posebej pomembno, saj gre za vzajemno pro-
fesionalno učenje/dopolnjevanje ter priložnost za oblikovanje učeče se or-
ganizacije, ki mora biti sistematično in organizacijsko na takšne izzive tudi
pripravljena.
Mentorstvo starejših zaposlenih mladim
Delo mentorja je zahtevna in odgovorna naloga. Mentor kot razmišljujoči
praktik naj bi bil sposoben stalnega opazovanja, vrednotenja lastnega dela,
miselnega procesa in odločitev ter refleksije svojega ravnanja in stališč.
Zmožnosti učitelja – mentorja so večplastne. Predvsem naj bi bil izkušen
strokovnjak, ki dobro obvladuje vlogo »mojstra« na poklicnem področju,
hkrati pa ga opredeljujejo temeljne značilnosti: izobražen, izkušen, iznaj-
dljiv, vreden zaupanja, izjemen sogovornik, odličen opazovalec, vodja ipd.
Če strnemo, segajo zmožnosti dobrega mentorja na tri ključna področja:
spoznavno, čustveno-motivacijsko in vedenjsko (Kukanja Gabrijelčič, 2019).
Strokovne zmožnosti mentorja:
1. obvladovanje vsebine, konceptov in spretnosti strokovnega področja:
dober strokovnjak na svojem predmetnem področju izkazuje kakovo-
stno strokovno znanje, širok izbor učnih metod in pristopov pri svojem
delu;
2. razumevanje šole/vrtca kot institucije in njenega mesta v lokalni skup-
nosti: pozna vzgojno-izobraževalno institucijo in celoten vzgojno-izo-
braževalni sistem v RS, zakonodajo, dokumentacijo;
39
merjati. Pri razvoju kakovosti je torej pomembno opraviti celoten krog ka-
kovosti (priprava, uvajanje, spremljanje, spreminjanje – angl. plan, do, check,
react). Vsak korak kroga kakovosti je možno in potrebno prevesti v kazal-
nike, celoten proces pa spodbuja razvoj samorefleksije s pomočjo vprašanj
oz. točk, ki si jih zastavimo vnaprej in sproti. To je postopek, ki ga označujemo
kot samoevalvacijo (Tratnik, 2006, str. 17). Ko govorimo o kakovosti, govorimo
o osnovni vrednoti, ki jo v vzgojno-izobraževalnih institucijah zagotavljajo
ljudje. Kakovost je torej vrednota, njen sinonim pa je stalno izboljševanje.
Kultura uvajanja mladih v pedagoško delo se tako začne s procesom po-
klicnega izobraževanja, konkretneje pa s prvo zaposlitvijo v izbrani vzgojno-
izobraževalni instituciji. To obdobje je še posebej pomembno, saj so v uva-
jalni fazi strokovni delavci odprti za učenje in spreminjanje lastne pedago-
ške prakse ter dovolj prožni za nadaljnje profesionalno oblikovanje (Tratnik,
2006, str. 17). Pri tem je pomembna podpora sodelavca, mentorjev in nena-
zadnje starejših učiteljev z dolgoletnimi bogatimi izkušnjami.
Mentorstvo mladim je še posebej pomembno, saj gre za vzajemno pro-
fesionalno učenje/dopolnjevanje ter priložnost za oblikovanje učeče se or-
ganizacije, ki mora biti sistematično in organizacijsko na takšne izzive tudi
pripravljena.
Mentorstvo starejših zaposlenih mladim
Delo mentorja je zahtevna in odgovorna naloga. Mentor kot razmišljujoči
praktik naj bi bil sposoben stalnega opazovanja, vrednotenja lastnega dela,
miselnega procesa in odločitev ter refleksije svojega ravnanja in stališč.
Zmožnosti učitelja – mentorja so večplastne. Predvsem naj bi bil izkušen
strokovnjak, ki dobro obvladuje vlogo »mojstra« na poklicnem področju,
hkrati pa ga opredeljujejo temeljne značilnosti: izobražen, izkušen, iznaj-
dljiv, vreden zaupanja, izjemen sogovornik, odličen opazovalec, vodja ipd.
Če strnemo, segajo zmožnosti dobrega mentorja na tri ključna področja:
spoznavno, čustveno-motivacijsko in vedenjsko (Kukanja Gabrijelčič, 2019).
Strokovne zmožnosti mentorja:
1. obvladovanje vsebine, konceptov in spretnosti strokovnega področja:
dober strokovnjak na svojem predmetnem področju izkazuje kakovo-
stno strokovno znanje, širok izbor učnih metod in pristopov pri svojem
delu;
2. razumevanje šole/vrtca kot institucije in njenega mesta v lokalni skup-
nosti: pozna vzgojno-izobraževalno institucijo in celoten vzgojno-izo-
braževalni sistem v RS, zakonodajo, dokumentacijo;
39
