Page 39 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 39
Kompetence mladih v pedagoškem polju
Bistvo profesionalnega razvoja pedagoških delavcev je torej v tem, da gre
za prepletanje poznavanja znanstvenih konceptov, osebnih teorij in praktič-
nih spretnosti, pri čemer morajo biti enakomerno zastopane vse tri dimen-
zije. Zadovoljitev vseh potreb pedagoškega delavca pa ima glede na razis-
kave pomemben vpliv na vsestranski razvoj, samopodobo in učne dosežke
učencev (Angrist in Lavy, 2001; Joyce in Showers, 1988; Kennedy, 1998).
Izobraževanje sodobnih pedagoških delavcev naj bi temeljilo na koncep-
tualni podlagi, ki bi pomagala razviti potrebno stopnjo profesionalnosti v
smislu učitelja kot razmišljujočega praktika (Marentič Požarnik, 2000). Bistve-
nega pomena je, da gre za vzajemno prepletanje, povezovanje in skladnost
vseh sestavin učiteljevega profesionalnega znanja, ki se nanaša na: (i) pred-
metno (vsebinsko) znanje; (ii) splošno pedagoško znanje; (iii) psihološko zna-
nje; (iv) specialnodidaktično znanje; (v) kurikularno znanje ter (vi) praktično
znanje. V nadaljevanju avtorica opredeljuje značilnosti profesionalcev, ki so:
(i) visokokakovostno opravljanje poklicne dejavnosti ob upoštevanju kako-
vostne prakse; (ii) specializirana baza znanja; (iii) daljše, večinoma univerzi-
tetno usposabljanje; (iv) posebna licenca za opravljanje dela; visoka stopnja
družbenega ugleda; (v) avtonomija v opravljanju dejavnosti in prevzema-
nje odgovornosti za posledice, na katere ima vpliv; (vi) profesionalna etika
v službi klientovih potreb; (vii) širok akcijski repertoar in zmožnost uteme-
ljevanja svojih dejavnosti z znanstveno podprtimi argumenti; (viii) zmožnost
komuniciranja v strokovnem jeziku (Marentič Požarnik, 2000).
Kompetence mladih v pedagoškem polju
Ko govorimo o konkretnih kompetencah pedagoških delavcev (učiteljev), se
lahko osredotočimo na specifične (ozke, predmetno specifične) in splošne
kompetence (pridobivajo se pri različnih predmetih).
Profesionalna pedagoška kompetentnost po Jarvisovem (1983, str. 35 v
Cvetek, 2004) mnenju sestoji iz treh elementov: prvi je kognitivne narave, in
sicer gre za znanje in razumevanje akademske discipline (oz. disciplin); drugi
element so spretnosti oz. veščine, potrebne za opravljanje psihomotoričnih
postopkov in za interakcijo z drugimi; tretji element so profesionalna stališča,
kamor sodijo poznavanje profesionalizma, čustvena privrženost profesiona-
lizmu in pripravljenost ravnati profesionalno.
Jarvis se zaveda (1983, str. 35 v Cvetek, 2004), da od nekoga, ki šele vstopa v
poklic, ni mogoče pričakovati kompetentnega delovanja na vseh področjih,
ki jih obsega poklic, vendar je prepričan, da mora imeti prihodnji profesio-
nalec ob dokončanju začetnega izobraževanja osnove, na katerih bo lahko
pozneje gradil kompetentno prakso.
37
Bistvo profesionalnega razvoja pedagoških delavcev je torej v tem, da gre
za prepletanje poznavanja znanstvenih konceptov, osebnih teorij in praktič-
nih spretnosti, pri čemer morajo biti enakomerno zastopane vse tri dimen-
zije. Zadovoljitev vseh potreb pedagoškega delavca pa ima glede na razis-
kave pomemben vpliv na vsestranski razvoj, samopodobo in učne dosežke
učencev (Angrist in Lavy, 2001; Joyce in Showers, 1988; Kennedy, 1998).
Izobraževanje sodobnih pedagoških delavcev naj bi temeljilo na koncep-
tualni podlagi, ki bi pomagala razviti potrebno stopnjo profesionalnosti v
smislu učitelja kot razmišljujočega praktika (Marentič Požarnik, 2000). Bistve-
nega pomena je, da gre za vzajemno prepletanje, povezovanje in skladnost
vseh sestavin učiteljevega profesionalnega znanja, ki se nanaša na: (i) pred-
metno (vsebinsko) znanje; (ii) splošno pedagoško znanje; (iii) psihološko zna-
nje; (iv) specialnodidaktično znanje; (v) kurikularno znanje ter (vi) praktično
znanje. V nadaljevanju avtorica opredeljuje značilnosti profesionalcev, ki so:
(i) visokokakovostno opravljanje poklicne dejavnosti ob upoštevanju kako-
vostne prakse; (ii) specializirana baza znanja; (iii) daljše, večinoma univerzi-
tetno usposabljanje; (iv) posebna licenca za opravljanje dela; visoka stopnja
družbenega ugleda; (v) avtonomija v opravljanju dejavnosti in prevzema-
nje odgovornosti za posledice, na katere ima vpliv; (vi) profesionalna etika
v službi klientovih potreb; (vii) širok akcijski repertoar in zmožnost uteme-
ljevanja svojih dejavnosti z znanstveno podprtimi argumenti; (viii) zmožnost
komuniciranja v strokovnem jeziku (Marentič Požarnik, 2000).
Kompetence mladih v pedagoškem polju
Ko govorimo o konkretnih kompetencah pedagoških delavcev (učiteljev), se
lahko osredotočimo na specifične (ozke, predmetno specifične) in splošne
kompetence (pridobivajo se pri različnih predmetih).
Profesionalna pedagoška kompetentnost po Jarvisovem (1983, str. 35 v
Cvetek, 2004) mnenju sestoji iz treh elementov: prvi je kognitivne narave, in
sicer gre za znanje in razumevanje akademske discipline (oz. disciplin); drugi
element so spretnosti oz. veščine, potrebne za opravljanje psihomotoričnih
postopkov in za interakcijo z drugimi; tretji element so profesionalna stališča,
kamor sodijo poznavanje profesionalizma, čustvena privrženost profesiona-
lizmu in pripravljenost ravnati profesionalno.
Jarvis se zaveda (1983, str. 35 v Cvetek, 2004), da od nekoga, ki šele vstopa v
poklic, ni mogoče pričakovati kompetentnega delovanja na vseh področjih,
ki jih obsega poklic, vendar je prepričan, da mora imeti prihodnji profesio-
nalec ob dokončanju začetnega izobraževanja osnove, na katerih bo lahko
pozneje gradil kompetentno prakso.
37
