Page 96 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 96
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
jetje in kakšna nova blagovna znamka. Zanimanje in želja za ribištvo
obstajata. Upravljanje Jadranskega morja bo odvisno tudi od sosednjih
držav, ne samo od Slovenije. Če se bo povečala potrošnja ribiških izdel-
kov, bodo ti izdelki prišli iz uvoza, ne iz domače proizvodnje.
Intervjuvanec i 10 je dejal, da se bodo morali ribiči diverzificirati ali
v turizem ali v kakšno drugo panogo, ribiška flota se bo zmanjšala. De-
jal je, da vsa ribiška flota ne sodeluje v ribolovu in bi moralo ministr-
stvo ukrepati, saj so nekateri ribiči prijavljeni samo zaradi izkoriščanja
subvencij, ribolova pa ne izvajajo. Meni, da bo ulov rib še naprej padal,
ribogojstvo pa naraščalo. Pri predelavi imamo premalo lastnih surovin,
da bi se pojavili kakšni večji predelovalni obrati, možnosti so za poveča-
nje lokalne in obrtne predelave. Omenil je, da če bi se ribiči povezali, bi
lahko na trgu nastopali z večjimi količinami in bi dosegali boljše cene.
Tema povezovanja ribičev zahteva dolgo razpravo, saj v teoriji to deluje,
v praksi pa ne.
Intervjuvanec i 11 je menil, da bo gospodarski ribolov upadel. Ribi-
čev, ki se ukvarjajo z ribolovom, bo manj. Dejal je, da trgovci, ki proda-
jajo ribe in ribiške izdelke, zaslužijo več kot sami ribiči, saj imajo velike
marže. Tudi on je omenil, da bodo morali ribiči ribolov omejiti, zaradi
izčrpanih ribolovnih staležev, in najti kakšen drugi vir zaslužka.
Intervjuvanec i12 je dejal, da bodo potrošniki morali postati bolj oza-
veščeni o ribiških izdelkih in jih kupovati, le tako se bo pojavila rast trga.
Spreminjanje nakupovalnih in prehranskih navad potrošnikov bo zah-
tevalo veliko časa, lahko tudi petnajst let. Projekti, ki so usmerjeni v
promocijo ribištva, morajo biti dolgoročno usmerjeni, da se lahko dose-
žeta rast trga in večja potrošnja ribiških izdelkov.
Intervjuvanec i13 meni, da se bo panoga dodatno razvila zaradi pro-
mocije. Pri izvozu ni velikih možnosti za povečevanje. V porastu bo tudi
rekreativni ribolov v povezavi s turizmom, vendar je potrebno pripeljati
ustrezne turiste. Intervjuvanec i 14 je omenil, da bi morali gospodar-
skim ribičem ponuditi alternativni dohodek in ribolov na morju še bolj
omejiti. Mogoče se bodo spremenile prehranjevalne navade, meni, da
se bo iskalo možnosti prehranjevanja z novimi organizmi, kot so npr.
meduze. Potrebno bo bolje izkoristiti ribe iz prilova, ki so lahko zelo
okusne. Omenil je še, da ribiči spoštujejo morje, medtem ko ga današ-
nje odtujene korporacije in veliki industrijski obrati ne cenijo več.
Intervjuvanec i15 je dejal, da bo potrošnja ribiških izdelkov počasi ra-
sla, s povpraševanjem bo rasla tudi ponudba. Povečal se bo uvoz ribiških
izdelkov, ker slovenska proizvodnja ne sledi povpraševanju. Primanj-
96
jetje in kakšna nova blagovna znamka. Zanimanje in želja za ribištvo
obstajata. Upravljanje Jadranskega morja bo odvisno tudi od sosednjih
držav, ne samo od Slovenije. Če se bo povečala potrošnja ribiških izdel-
kov, bodo ti izdelki prišli iz uvoza, ne iz domače proizvodnje.
Intervjuvanec i 10 je dejal, da se bodo morali ribiči diverzificirati ali
v turizem ali v kakšno drugo panogo, ribiška flota se bo zmanjšala. De-
jal je, da vsa ribiška flota ne sodeluje v ribolovu in bi moralo ministr-
stvo ukrepati, saj so nekateri ribiči prijavljeni samo zaradi izkoriščanja
subvencij, ribolova pa ne izvajajo. Meni, da bo ulov rib še naprej padal,
ribogojstvo pa naraščalo. Pri predelavi imamo premalo lastnih surovin,
da bi se pojavili kakšni večji predelovalni obrati, možnosti so za poveča-
nje lokalne in obrtne predelave. Omenil je, da če bi se ribiči povezali, bi
lahko na trgu nastopali z večjimi količinami in bi dosegali boljše cene.
Tema povezovanja ribičev zahteva dolgo razpravo, saj v teoriji to deluje,
v praksi pa ne.
Intervjuvanec i 11 je menil, da bo gospodarski ribolov upadel. Ribi-
čev, ki se ukvarjajo z ribolovom, bo manj. Dejal je, da trgovci, ki proda-
jajo ribe in ribiške izdelke, zaslužijo več kot sami ribiči, saj imajo velike
marže. Tudi on je omenil, da bodo morali ribiči ribolov omejiti, zaradi
izčrpanih ribolovnih staležev, in najti kakšen drugi vir zaslužka.
Intervjuvanec i12 je dejal, da bodo potrošniki morali postati bolj oza-
veščeni o ribiških izdelkih in jih kupovati, le tako se bo pojavila rast trga.
Spreminjanje nakupovalnih in prehranskih navad potrošnikov bo zah-
tevalo veliko časa, lahko tudi petnajst let. Projekti, ki so usmerjeni v
promocijo ribištva, morajo biti dolgoročno usmerjeni, da se lahko dose-
žeta rast trga in večja potrošnja ribiških izdelkov.
Intervjuvanec i13 meni, da se bo panoga dodatno razvila zaradi pro-
mocije. Pri izvozu ni velikih možnosti za povečevanje. V porastu bo tudi
rekreativni ribolov v povezavi s turizmom, vendar je potrebno pripeljati
ustrezne turiste. Intervjuvanec i 14 je omenil, da bi morali gospodar-
skim ribičem ponuditi alternativni dohodek in ribolov na morju še bolj
omejiti. Mogoče se bodo spremenile prehranjevalne navade, meni, da
se bo iskalo možnosti prehranjevanja z novimi organizmi, kot so npr.
meduze. Potrebno bo bolje izkoristiti ribe iz prilova, ki so lahko zelo
okusne. Omenil je še, da ribiči spoštujejo morje, medtem ko ga današ-
nje odtujene korporacije in veliki industrijski obrati ne cenijo več.
Intervjuvanec i15 je dejal, da bo potrošnja ribiških izdelkov počasi ra-
sla, s povpraševanjem bo rasla tudi ponudba. Povečal se bo uvoz ribiških
izdelkov, ker slovenska proizvodnja ne sledi povpraševanju. Primanj-
96
