Page 94 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 94
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
morda še možnosti za razvoj, če se vpelje gojenje novih vrst, kar mora
biti zelo premišljeno, da se ne vnaša tujerodnih vrst. Res pa je, da je ši-
ritev ribogojstva na morju težje izvedljiva zaradi omejenega prostora,
saj imamo kratko obalo. Intervjuvanci so bili mnenja, da se bo slad-
kovodno ribogojstvo še razvijalo, morda se bo pojavilo več obratov, ki
bodo imeli priložnosti ustvariti večjo dodano vrednost v lokalni prede-
lavi. Nekaj intervjuvancev je omenilo, da se lahko pojavijo težave zaradi
podnebnih sprememb, ki povzročajo segrevanje vode in s tem povezane
težave. Eden od intervjuvancev je predlagal, da se poveča gojenje slad-
kovodnih rib, kot sta som ali tilapija, dodatne možnosti za razvoj so tudi
za uveljavitev akvaponike, v kateri bi gojili krape. Možnosti za poveča-
nje potrošnje ribiških izdelkov so v javnih ustanovah in še posebej, ker z
vključevanjem rib v prehrano otrok tudi privzgajamo zdrave prehranske
navade. Obstaja velika verjetnost, da se bo povečala količina proizvodov
iz uvoza, kar bo povečalo obseg trgovanja, a se bo na ta račun zmanjšal
delež domačih proizvodov. Da bi dosegli povečanje potrošnje ribiških
izdelkov, bo potrebno ozaveščati potrošnike in dolgotrajno oglaševati
ribiške izdelke, kar lahko traja tudi do petnajst let. Možnosti v prede-
lavi ribiških izdelkov so le na lokalni in butični ravni, večjih obratov pa
v Sloveniji ne bo, saj ni zadostnih surovin za predelavo, konkurenca iz
tujine pa je močna.
Intervjuvanec i1 je menil, da so naravni viri omejeni in jih bo vedno
manj, posledično se bo zmanjševalo tudi število ribičev, ki se preživljajo
izključno z ribolovom, kot nova možnost se pojavlja združevanje ribi-
čev s turizmom. Možnosti je videl v predelavi, saj se lahko ponudi nove
predelane izdelke, ki bodo tržno zanimivi. Omenil je, da se bo povečalo
školjkarstvo, ker imamo v slovenskem morju ugodne razmere za gojenje
školjk in ker ta dejavnost najmanj obremenjuje okolje. Akvakultura bo
postajala globalno vse pomembnejša, vendar intervjuvanec ni bil pre-
pričan, ali to velja tudi za Slovenijo. Povečalo se bo tudi število ribjih
restavracij.
Intervjuvanec i2 je dejal, da se bo akvakultura zagotovo še dodatno
razvijala. Na morsko ribištvo bodo vplivale politične razmere in ohra-
nitev ribolovnih vrst, s katero se bo ribištvo ohranilo. Politično stanje
vpliva na morsko ribištvo zaradi zmanjšanega prostora za ribolov, ki je
posledica arbitražne sodbe o meji med Hrvaško in Slovenijo. Menil je
še, da mora biti volja, da se morsko ribištvo ohrani.
Intervjuvanec i3 je navedel, da se bo poraba ribiških izdelkov še neko-
liko povečala. Ribogojstvo se ne bo bistveno povečalo, ker na celinskih
94
morda še možnosti za razvoj, če se vpelje gojenje novih vrst, kar mora
biti zelo premišljeno, da se ne vnaša tujerodnih vrst. Res pa je, da je ši-
ritev ribogojstva na morju težje izvedljiva zaradi omejenega prostora,
saj imamo kratko obalo. Intervjuvanci so bili mnenja, da se bo slad-
kovodno ribogojstvo še razvijalo, morda se bo pojavilo več obratov, ki
bodo imeli priložnosti ustvariti večjo dodano vrednost v lokalni prede-
lavi. Nekaj intervjuvancev je omenilo, da se lahko pojavijo težave zaradi
podnebnih sprememb, ki povzročajo segrevanje vode in s tem povezane
težave. Eden od intervjuvancev je predlagal, da se poveča gojenje slad-
kovodnih rib, kot sta som ali tilapija, dodatne možnosti za razvoj so tudi
za uveljavitev akvaponike, v kateri bi gojili krape. Možnosti za poveča-
nje potrošnje ribiških izdelkov so v javnih ustanovah in še posebej, ker z
vključevanjem rib v prehrano otrok tudi privzgajamo zdrave prehranske
navade. Obstaja velika verjetnost, da se bo povečala količina proizvodov
iz uvoza, kar bo povečalo obseg trgovanja, a se bo na ta račun zmanjšal
delež domačih proizvodov. Da bi dosegli povečanje potrošnje ribiških
izdelkov, bo potrebno ozaveščati potrošnike in dolgotrajno oglaševati
ribiške izdelke, kar lahko traja tudi do petnajst let. Možnosti v prede-
lavi ribiških izdelkov so le na lokalni in butični ravni, večjih obratov pa
v Sloveniji ne bo, saj ni zadostnih surovin za predelavo, konkurenca iz
tujine pa je močna.
Intervjuvanec i1 je menil, da so naravni viri omejeni in jih bo vedno
manj, posledično se bo zmanjševalo tudi število ribičev, ki se preživljajo
izključno z ribolovom, kot nova možnost se pojavlja združevanje ribi-
čev s turizmom. Možnosti je videl v predelavi, saj se lahko ponudi nove
predelane izdelke, ki bodo tržno zanimivi. Omenil je, da se bo povečalo
školjkarstvo, ker imamo v slovenskem morju ugodne razmere za gojenje
školjk in ker ta dejavnost najmanj obremenjuje okolje. Akvakultura bo
postajala globalno vse pomembnejša, vendar intervjuvanec ni bil pre-
pričan, ali to velja tudi za Slovenijo. Povečalo se bo tudi število ribjih
restavracij.
Intervjuvanec i2 je dejal, da se bo akvakultura zagotovo še dodatno
razvijala. Na morsko ribištvo bodo vplivale politične razmere in ohra-
nitev ribolovnih vrst, s katero se bo ribištvo ohranilo. Politično stanje
vpliva na morsko ribištvo zaradi zmanjšanega prostora za ribolov, ki je
posledica arbitražne sodbe o meji med Hrvaško in Slovenijo. Menil je
še, da mora biti volja, da se morsko ribištvo ohrani.
Intervjuvanec i3 je navedel, da se bo poraba ribiških izdelkov še neko-
liko povečala. Ribogojstvo se ne bo bistveno povečalo, ker na celinskih
94
