Page 59 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 59
Krizno upravljanje med pandemijo covida-19
S ciljem omejevanja širjenja pandemije so vlade številnih držav uve-
dle različne omejitve (predvsem omejitve gibanja in zapoved socialne
distance), kar je močno vplivalo na svetovno gospodarstvo. Fernandes
(2020) tako ugotavlja, da bodo posledice pandemije covida-19 na sve-
tovno gospodarstvo veliko večje od učinkov velike depresije iz tridese-
tih let prejšnjega stoletja in svetovne finančne krize iz leta 2008. Slednje
naj bi se odražalo predvsem v porastu revščine in padcu kupne moči na
svetovni ravni, k čemer naj bi pripomogle druge oblike kriz (humani-
tarna ali dolžniška), ki bi lahko sledile trenutni zdravstveni krizi (pan-
demiji).
Kljub temu da je pandemija prizadela vse gospodarske dejavnosti, je
turizem med najprizadetejšimi dejavnostmi (World Tourism Organiza-
tion, 2020). Poleg tega je pandemija izbruhnila v obdobju leta, v katerem
je likvidnostni položaj večine turističnih podjetij šibek zaradi sezonskosti
povpraševanja (Ozili in Arun, 2020). Kriza je posledično razkrila ranlji-
vost svetovnega gospodarskega (in turističnega) sistema. Mnoga lokalna
gospodarstva so bila opustošena, saj so se (pre)močno zanašala na med-
narodne trge, pri čemer so največji padec prometa doživele države, ki so
bile močno odvisne od mednarodnih turističnih tokov. Po podatkih Sve-
tovne turistične organizacije se je svetovna turistična industrija leta 2020
v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za 78 (World Tourism Organiza-
tion, 2020). Čeprav je kriza najbolj prizadela turistične m sp, pa so le-ti
ključnega pomena za prihodnje okrevanje svetovnega turističnega gospo-
darstva (Portuguez Castro in Gómez Zermeño, 2020).
Z namenom zmanjšanja uničujočih vplivov pandemije na gospodar-
stvo je Evropska komisija sprejela več ukrepov, na osnovi katerih so dr-
žave članice lahko pomagale svojim nacionalnim gospodarstvom. Ura-
dne smernice (skupna pravila e u) o državni pomoči, katerih namen sta
bila omilitev in odpravljanje posledic pandemije covida-19 za gospo-
darstva držav članic, so bile sprejete marca 2020 (European Commis-
sion, 2020). Dovoljeni programi pomoči so večinoma vključevali različne
davčne olajšave in oblike neposredne finančne pomoči podjetjem. Skla-
dno s smernicami e u je tudi vlada Republike Slovenije (rs) sprejela in-
terventne, t. i. protikoronske zakone, ki omogočajo pomoč slovenskemu
gospodarstvu pri omilitvi posledic pandemije covida-19. Med pomemb-
nejšimi državnimi ukrepi lahko z vidika turističnih m sp izpostavimo
nadomestila za plače in prispevke za delavce na čakanju, odlog plačila
obveznosti do države, ugodna posojila podjetjem ter izdajo turističnih
bonov državljanom r s, s katerimi je država želela vzpodbuditi domačo
59
S ciljem omejevanja širjenja pandemije so vlade številnih držav uve-
dle različne omejitve (predvsem omejitve gibanja in zapoved socialne
distance), kar je močno vplivalo na svetovno gospodarstvo. Fernandes
(2020) tako ugotavlja, da bodo posledice pandemije covida-19 na sve-
tovno gospodarstvo veliko večje od učinkov velike depresije iz tridese-
tih let prejšnjega stoletja in svetovne finančne krize iz leta 2008. Slednje
naj bi se odražalo predvsem v porastu revščine in padcu kupne moči na
svetovni ravni, k čemer naj bi pripomogle druge oblike kriz (humani-
tarna ali dolžniška), ki bi lahko sledile trenutni zdravstveni krizi (pan-
demiji).
Kljub temu da je pandemija prizadela vse gospodarske dejavnosti, je
turizem med najprizadetejšimi dejavnostmi (World Tourism Organiza-
tion, 2020). Poleg tega je pandemija izbruhnila v obdobju leta, v katerem
je likvidnostni položaj večine turističnih podjetij šibek zaradi sezonskosti
povpraševanja (Ozili in Arun, 2020). Kriza je posledično razkrila ranlji-
vost svetovnega gospodarskega (in turističnega) sistema. Mnoga lokalna
gospodarstva so bila opustošena, saj so se (pre)močno zanašala na med-
narodne trge, pri čemer so največji padec prometa doživele države, ki so
bile močno odvisne od mednarodnih turističnih tokov. Po podatkih Sve-
tovne turistične organizacije se je svetovna turistična industrija leta 2020
v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za 78 (World Tourism Organiza-
tion, 2020). Čeprav je kriza najbolj prizadela turistične m sp, pa so le-ti
ključnega pomena za prihodnje okrevanje svetovnega turističnega gospo-
darstva (Portuguez Castro in Gómez Zermeño, 2020).
Z namenom zmanjšanja uničujočih vplivov pandemije na gospodar-
stvo je Evropska komisija sprejela več ukrepov, na osnovi katerih so dr-
žave članice lahko pomagale svojim nacionalnim gospodarstvom. Ura-
dne smernice (skupna pravila e u) o državni pomoči, katerih namen sta
bila omilitev in odpravljanje posledic pandemije covida-19 za gospo-
darstva držav članic, so bile sprejete marca 2020 (European Commis-
sion, 2020). Dovoljeni programi pomoči so večinoma vključevali različne
davčne olajšave in oblike neposredne finančne pomoči podjetjem. Skla-
dno s smernicami e u je tudi vlada Republike Slovenije (rs) sprejela in-
terventne, t. i. protikoronske zakone, ki omogočajo pomoč slovenskemu
gospodarstvu pri omilitvi posledic pandemije covida-19. Med pomemb-
nejšimi državnimi ukrepi lahko z vidika turističnih m sp izpostavimo
nadomestila za plače in prispevke za delavce na čakanju, odlog plačila
obveznosti do države, ugodna posojila podjetjem ter izdajo turističnih
bonov državljanom r s, s katerimi je država želela vzpodbuditi domačo
59
