Page 62 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 62
Marko Kukanja, Tanja Planinc in Petr Štumpf
po navedbah avtorjev se z vidika turističnih m sp glavnina raziskav osre-
dotoča na nastanitveno gostinstvo, manj pa je raziskav s področja pre-
hrambnega gostinstva in potovalnih agencij.
Turizem je delovno intenzivna dejavnost, zaradi česar so turistična
m sp izjemno občutljiva na spremembe na trgu. Na slednje močno vpliva
tudi dejstvo, da številna m sp v turizmu glavnino letnega prihodka ustva-
rijo v relativno kratki turistični sezoni in ne razpolagajo s kapitalskimi
rezervami. Poleg tega turistična m s p večinoma ustvarjajo nizko do-
dano vrednost in dosegajo nizko stopnjo dobičkonosnosti, zaradi če-
sar že manjši padec vrednosti prodaje lahko ogrozi njihovo likvidnost.
Slednjemu pritrjujejo tudi rezultati številnih raziskav (predstavljenih v
nadaljevanju), v katerih so avtorji preučili vpliv pandemije na poslovanje
m sp.
Lu idr. (2020) so tako ugotovili, da so ključne težave kitajskih m sp v
času pandemije pomanjkanje denarnega toka, motnje v dobavnih verigah
in nizko povpraševanje. Posledično se številna m sp soočajo z drastičnim
upadom prihodkov, likvidnostnimi težavami in s strahom pred insolven-
tnostjo (Alves idr., 2020; Shafi idr., 2020). Problem likvidnostih sredstev
v m sp izpostavlja tudi raziskava Svetovne banke, ki nakazuje, da imajo
podjetja v ameriški prehrambni industriji likvidna sredstva za kritje stro-
škov iz poslovanja za čas v povprečju do tridesetih dni, medtem ko imajo
hotelska podjetja likvidna sredstva za kritje stroškov za čas le do osem-
desetih dni, zaradi česar so finančno izredno ranljiva (The World Bank,
b. l.). Carruthers (2020) tako navaja, da bo pandemija znatno zmanjšala
število m sp. Te napovedi so v skladu z napovedmi Fernandesa (2020),
ki ugotavlja, da bodo države z bolj storitveno usmerjenimi gospodarstvi
zaradi pandemije prizadetejše v primerjavi s tistimi gospodarstvi, ki so
bolj industrijsko (proizvodno) usmerjena. Slednje je problematično pred-
vsem z vidika gospodarstva e u, saj je le-to izrazito storitveno usmerjeno.
Zaradi multiplikativnih učinkov turizma pa se kriza lahko hitro preseli
tudi na ostale povezane dejavnosti, kot so trgovina, promet, kmetijstvo
itd.
Turistična m sp so načeloma zelo prilagodljiva oblika podjetij, vendar
pa v primeru kriz, ki so izven njihovega nadzora, potrebujejo institucio-
nalno (vladno) pomoč (Lu idr., 2020). Kljub ponujeni pomoči pa morajo
tudi podjetja sama poskrbeti za svoje dolgoročno preživetje, kar lahko
zagotovijo predvsem z implementacijo kriznega upravljanja. Kot navaja
Ulak (2020), slednje lahko znatno omili negativne vplive krize na poslo-
vanje in preživetje m sp.
62
po navedbah avtorjev se z vidika turističnih m sp glavnina raziskav osre-
dotoča na nastanitveno gostinstvo, manj pa je raziskav s področja pre-
hrambnega gostinstva in potovalnih agencij.
Turizem je delovno intenzivna dejavnost, zaradi česar so turistična
m sp izjemno občutljiva na spremembe na trgu. Na slednje močno vpliva
tudi dejstvo, da številna m sp v turizmu glavnino letnega prihodka ustva-
rijo v relativno kratki turistični sezoni in ne razpolagajo s kapitalskimi
rezervami. Poleg tega turistična m s p večinoma ustvarjajo nizko do-
dano vrednost in dosegajo nizko stopnjo dobičkonosnosti, zaradi če-
sar že manjši padec vrednosti prodaje lahko ogrozi njihovo likvidnost.
Slednjemu pritrjujejo tudi rezultati številnih raziskav (predstavljenih v
nadaljevanju), v katerih so avtorji preučili vpliv pandemije na poslovanje
m sp.
Lu idr. (2020) so tako ugotovili, da so ključne težave kitajskih m sp v
času pandemije pomanjkanje denarnega toka, motnje v dobavnih verigah
in nizko povpraševanje. Posledično se številna m sp soočajo z drastičnim
upadom prihodkov, likvidnostnimi težavami in s strahom pred insolven-
tnostjo (Alves idr., 2020; Shafi idr., 2020). Problem likvidnostih sredstev
v m sp izpostavlja tudi raziskava Svetovne banke, ki nakazuje, da imajo
podjetja v ameriški prehrambni industriji likvidna sredstva za kritje stro-
škov iz poslovanja za čas v povprečju do tridesetih dni, medtem ko imajo
hotelska podjetja likvidna sredstva za kritje stroškov za čas le do osem-
desetih dni, zaradi česar so finančno izredno ranljiva (The World Bank,
b. l.). Carruthers (2020) tako navaja, da bo pandemija znatno zmanjšala
število m sp. Te napovedi so v skladu z napovedmi Fernandesa (2020),
ki ugotavlja, da bodo države z bolj storitveno usmerjenimi gospodarstvi
zaradi pandemije prizadetejše v primerjavi s tistimi gospodarstvi, ki so
bolj industrijsko (proizvodno) usmerjena. Slednje je problematično pred-
vsem z vidika gospodarstva e u, saj je le-to izrazito storitveno usmerjeno.
Zaradi multiplikativnih učinkov turizma pa se kriza lahko hitro preseli
tudi na ostale povezane dejavnosti, kot so trgovina, promet, kmetijstvo
itd.
Turistična m sp so načeloma zelo prilagodljiva oblika podjetij, vendar
pa v primeru kriz, ki so izven njihovega nadzora, potrebujejo institucio-
nalno (vladno) pomoč (Lu idr., 2020). Kljub ponujeni pomoči pa morajo
tudi podjetja sama poskrbeti za svoje dolgoročno preživetje, kar lahko
zagotovijo predvsem z implementacijo kriznega upravljanja. Kot navaja
Ulak (2020), slednje lahko znatno omili negativne vplive krize na poslo-
vanje in preživetje m sp.
62
