Page 61 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 61
Krizno upravljanje med pandemijo covida-19
zvala na krizo, ki jo je povzročila pandemija, ter ugotoviti, ali med slo-
venskimi in češkimi m sp obstajajo razlike v kriznem upravljanju. Znan-
stvena literatura glede vpliva značilnosti m sp na implementacijo tehnik
kriznega upravljanja ponuja različne odgovore. Predvsem višina razpo-
ložljivih likvidnostnih sredstev (Cowling idr., 2020; Portuguez Castro in
Gómez Zermeño, 2020) ter demografske značilnosti menedžerjev (Orens
in Reheul, 2013; Portuguez Castro in Gómez Zermeño, 2020) naj bi zna-
čilno vplivale na implementacijo tehnik kriznega upravljanja (Radwan,
2017). Cowling idr. (2020) ugotavljajo, da so se predvsem manjša, mlajša
in gibčnejša m sp bolje spopadla z gospodarsko krizo leta 2008 kot večja
in bolj uveljavljena podjetja. Poleg tega bo imela sedanja kriza po mne-
nju Juergensenove idr. (2020) in Cepela idr. (2020) drugačne vplive na
različne gospodarske panoge in vrste m sp, kar posledično zahteva ciljno
usmerjen pristop k analiziranju kriznega upravljanja.
Pri pregledu literature nismo zasledili raziskav, ki bi implementacijo
kriznega upravljanja v turističnih m sp primerjale med dvema posttran-
zicijskima državama eu. Posledično smo si v raziskavi zadali sledeča cilja:
(1) preučiti, ali je med češkimi in slovenskimi turističnimi m sp razlika v
implementacija tehnik (praks) kriznega upravljanja, ter (2) ugotoviti, ali
med različnimi vrstami turističnih m sp obstajajo razlike v kriznem upra-
vljanju.
Pričujoči prispevek temelji na mešanem metodološkem pristopu (Aro-
ra, 2012). Po pregledu literature je bil oblikovan merski inštrument. Pri-
marni podatki so bili zbrani na osnove spletnega vprašalnika. Zasnova
slednjega je temeljila na študiji Radwana (2017). Za predstavitev vzorcev
raziskave smo uporabili deskriptivno statistiko, prakse kriznega upravlja-
nja smo analizirali z uporabo eksplorativne faktorske analize (e fa), raz-
like med državama pa z neparametričnima Kruskal-Wallisov H-testom in
Mann-Whitney U-testom, saj podatki niso izpolnjevali pogoja normalne
porazdelitve. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo statistične pro-
gramske opreme spss (različica 26.0).
Teoretična izhodišča
msp v asu pandemije
Uvedeni ukrepi za zajezitev pandemije so močno prizadeli svetovno tu-
ristično industrijo. Posledično je znanstvena skupnost združila moči pri
prizadevanjih za omilitev vplivov pandemije na gospodarstvo in družbo.
V teku so sicer številne raziskave, a po navedbah Kukanje idr. (2020) se
jih večina osredotoča na makroekonomske vplive pandemije na turizem;
61
zvala na krizo, ki jo je povzročila pandemija, ter ugotoviti, ali med slo-
venskimi in češkimi m sp obstajajo razlike v kriznem upravljanju. Znan-
stvena literatura glede vpliva značilnosti m sp na implementacijo tehnik
kriznega upravljanja ponuja različne odgovore. Predvsem višina razpo-
ložljivih likvidnostnih sredstev (Cowling idr., 2020; Portuguez Castro in
Gómez Zermeño, 2020) ter demografske značilnosti menedžerjev (Orens
in Reheul, 2013; Portuguez Castro in Gómez Zermeño, 2020) naj bi zna-
čilno vplivale na implementacijo tehnik kriznega upravljanja (Radwan,
2017). Cowling idr. (2020) ugotavljajo, da so se predvsem manjša, mlajša
in gibčnejša m sp bolje spopadla z gospodarsko krizo leta 2008 kot večja
in bolj uveljavljena podjetja. Poleg tega bo imela sedanja kriza po mne-
nju Juergensenove idr. (2020) in Cepela idr. (2020) drugačne vplive na
različne gospodarske panoge in vrste m sp, kar posledično zahteva ciljno
usmerjen pristop k analiziranju kriznega upravljanja.
Pri pregledu literature nismo zasledili raziskav, ki bi implementacijo
kriznega upravljanja v turističnih m sp primerjale med dvema posttran-
zicijskima državama eu. Posledično smo si v raziskavi zadali sledeča cilja:
(1) preučiti, ali je med češkimi in slovenskimi turističnimi m sp razlika v
implementacija tehnik (praks) kriznega upravljanja, ter (2) ugotoviti, ali
med različnimi vrstami turističnih m sp obstajajo razlike v kriznem upra-
vljanju.
Pričujoči prispevek temelji na mešanem metodološkem pristopu (Aro-
ra, 2012). Po pregledu literature je bil oblikovan merski inštrument. Pri-
marni podatki so bili zbrani na osnove spletnega vprašalnika. Zasnova
slednjega je temeljila na študiji Radwana (2017). Za predstavitev vzorcev
raziskave smo uporabili deskriptivno statistiko, prakse kriznega upravlja-
nja smo analizirali z uporabo eksplorativne faktorske analize (e fa), raz-
like med državama pa z neparametričnima Kruskal-Wallisov H-testom in
Mann-Whitney U-testom, saj podatki niso izpolnjevali pogoja normalne
porazdelitve. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo statistične pro-
gramske opreme spss (različica 26.0).
Teoretična izhodišča
msp v asu pandemije
Uvedeni ukrepi za zajezitev pandemije so močno prizadeli svetovno tu-
ristično industrijo. Posledično je znanstvena skupnost združila moči pri
prizadevanjih za omilitev vplivov pandemije na gospodarstvo in družbo.
V teku so sicer številne raziskave, a po navedbah Kukanje idr. (2020) se
jih večina osredotoča na makroekonomske vplive pandemije na turizem;
61
