Page 64 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 64
Marko Kukanja, Tanja Planinc in Petr Štumpf
poslovanja ter na implementacijo ukrepov kriznega upravljanja. Slednje
pomeni, da menedžment vnaprej določi ukrepe in postopke, ki jih je po-
trebno izvesti pred krizo, med njo in po njej. Reaktivne (imenovane tudi
odzivne) strategije kriznega upravljanja so večinoma spontane reakcije
menedžmenta na zaznane spremembe. Krizni ukrepi, ki so posledica re-
aktivnih strategij, se večinoma nanašajo na nižanje stroškov. Hayesova in
Patton (2001) pri tem navajata, da se reaktivne strategije pogosto odra-
žajo v paničnem odzivu menedžmenta na krizo. Kot ugotavljajo Alonso-
Almeida idr. (2015), se krizno upravljanje v praksi najpogosteje manife-
stira kot kombinacija reaktivnih in proaktivnih pristopov oz. strategij.
Turizem kot gospodarska dejavnost je izredno občutljiv na krizne raz-
mere, saj že manjši negativni dogodki lahko močno vplivajo na obseg
povpraševanja ter resno ogrozijo finančno uspešnost turističnih podjetij.
Krize v turizmu so najpogosteje posledica zunanjih vzrokov in kot take
lahko povzročijo razvoj nadaljnjih kriznih dogodkov (npr. družbeno-
politično krizo, socialno krizo itd.). Izbruh pandemije je močno priza-
del globalno turistično gospodarstvo. Posledično je težko natančno na-
povedati razvoj nadaljnjih kriznih situacij. Vse večje (globalne) krize v
zadnjem stoletju so bile posledica nezdravstvenih vzrokov, zaradi česar
nimamo neposrednih izkušenj (ali zgodovinskega spomina) s kriznim
ukrepanjem v primeru pandemij. Ukrepi kriznega upravljanja bodo po-
sledično morali temeljiti na znanju in izkušnjah, pridobljenih iz kriz ne-
zdravstvene narave (predvsem globalne gospodarske krize iz leta 2008).
Kot ugotavljata Portuguez Castrova in Gómez Zermeñova (2020), znan-
stvena literatura ponuja relativno dober vpogled v poslovanje turističnih
podjetij med in po globalni gospodarski krizi leta 2008.
znailnosti in pomen msp
Glavna dejavnika, ki na ravni e u določata, ali je podjetje opredeljeno kot
m sp, sta število zaposlenih (<250) in prihodek podjetja (≤ 50 milijonov
e u r) ali bilančna vsota (≤ 43 milijonov e u r). V slovenskem prostoru so
kriteriji za opredelitev m sp nekoliko prilagojeni in opredeljeni v Zakonu
o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (z g d-
1) (2015). z g d-1 poleg kategorije m sp uvaja tudi kategorijo mikropod-
jetij, za katere je značilno, da zaposlujejo manj kot deset ljudi in imajo
letni promet oziroma bilančno vsoto enako ali manjšo od dveh milijonov
evrov. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence
in storitve (ajpe s, b. l.) večina m sp v turistični panogi spada v kategorijo
mikropodjetij.
64
poslovanja ter na implementacijo ukrepov kriznega upravljanja. Slednje
pomeni, da menedžment vnaprej določi ukrepe in postopke, ki jih je po-
trebno izvesti pred krizo, med njo in po njej. Reaktivne (imenovane tudi
odzivne) strategije kriznega upravljanja so večinoma spontane reakcije
menedžmenta na zaznane spremembe. Krizni ukrepi, ki so posledica re-
aktivnih strategij, se večinoma nanašajo na nižanje stroškov. Hayesova in
Patton (2001) pri tem navajata, da se reaktivne strategije pogosto odra-
žajo v paničnem odzivu menedžmenta na krizo. Kot ugotavljajo Alonso-
Almeida idr. (2015), se krizno upravljanje v praksi najpogosteje manife-
stira kot kombinacija reaktivnih in proaktivnih pristopov oz. strategij.
Turizem kot gospodarska dejavnost je izredno občutljiv na krizne raz-
mere, saj že manjši negativni dogodki lahko močno vplivajo na obseg
povpraševanja ter resno ogrozijo finančno uspešnost turističnih podjetij.
Krize v turizmu so najpogosteje posledica zunanjih vzrokov in kot take
lahko povzročijo razvoj nadaljnjih kriznih dogodkov (npr. družbeno-
politično krizo, socialno krizo itd.). Izbruh pandemije je močno priza-
del globalno turistično gospodarstvo. Posledično je težko natančno na-
povedati razvoj nadaljnjih kriznih situacij. Vse večje (globalne) krize v
zadnjem stoletju so bile posledica nezdravstvenih vzrokov, zaradi česar
nimamo neposrednih izkušenj (ali zgodovinskega spomina) s kriznim
ukrepanjem v primeru pandemij. Ukrepi kriznega upravljanja bodo po-
sledično morali temeljiti na znanju in izkušnjah, pridobljenih iz kriz ne-
zdravstvene narave (predvsem globalne gospodarske krize iz leta 2008).
Kot ugotavljata Portuguez Castrova in Gómez Zermeñova (2020), znan-
stvena literatura ponuja relativno dober vpogled v poslovanje turističnih
podjetij med in po globalni gospodarski krizi leta 2008.
znailnosti in pomen msp
Glavna dejavnika, ki na ravni e u določata, ali je podjetje opredeljeno kot
m sp, sta število zaposlenih (<250) in prihodek podjetja (≤ 50 milijonov
e u r) ali bilančna vsota (≤ 43 milijonov e u r). V slovenskem prostoru so
kriteriji za opredelitev m sp nekoliko prilagojeni in opredeljeni v Zakonu
o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (z g d-
1) (2015). z g d-1 poleg kategorije m sp uvaja tudi kategorijo mikropod-
jetij, za katere je značilno, da zaposlujejo manj kot deset ljudi in imajo
letni promet oziroma bilančno vsoto enako ali manjšo od dveh milijonov
evrov. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence
in storitve (ajpe s, b. l.) večina m sp v turistični panogi spada v kategorijo
mikropodjetij.
64
