Page 60 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 60
Marko Kukanja, Tanja Planinc in Petr Štumpf
potrošnjo v turizmu (Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje,
b. l.).
Na račun vladnih ukrepov za zajezitev epidemije je bilo na Češkem v
obdobju dobrih dveh mesecev zaprtih 75 prehrambnih obratov, 95
nastanitvenih obratov ter 100 potovalnih agencij. Češko združenje za
turizem je vlado pozvalo k takojšnji pomoči, saj naj bi v nasprotnem pri-
meru brez zaposlitve ostalo približno 30 zaposlenih v turizmu (Hla-
vackova, 2020). Češka vlada je pripravila program pomoči, ki je med
drugim zajemal nadomestilo za izpad dohodka, denarno pomoč potoval-
nim agencijam, izdajo turističnih bonov, okrepitev trženjskih aktivnosti
za promocijo turizma na nacionalni ravni ipd. (Andoh, 2020; bd o, 2021;
Novotný in Pellešová, 2021; Government of the Czech Republic, 2021).
Drăgoijeva (2020) je izvedla primerjalno analizo ukrepov državne po-
moči v e u in ugotovila, da se podobne politike (ukrepi) državne pomoči
izvajajo v vseh državah članicah eu. Voditelji držav članic eu so prav tako
sprejeli večletni načrt (2021–2027) za oživitev gospodarstva in okrevanje
po pandemiji, ki državam članicam zagotavlja finančna sredstva v obliki
posojil in nepovratnih sredstev.
Poleg obsežne vladne (institucionalne) podpore gospodarstvu pa mo-
rajo tudi m sp izvajati ustrezne protikrizne ukrepe (krizno upravljanje),
s katerimi bi omilila vpliv pandemije na svoje poslovanje. Thams idr.
(2020) navajajo, da lahko m sp svojo odpornost in postopek okrevanja
utrdijo (angl. resilience) z izvajanjem načrta kriznega upravljanja. V pri-
čujoči raziskavi se posledično osredotočamo na operativne prakse kri-
znega upravljanja, ki so jih izvajala turistična m sp po izbruhu krize leta
2020.
Število študij, povezanih z obvladovanjem kriz, se je po izbruhu fi-
nančne krize leta 2008 naglo povečalo (Jiang idr., 2019). Čeprav obsta-
jajo različne opredelitve kriznega upravljanja, je po mnenju Doernove
idr. (2019) koncept krize primarno povezan z nepričakovanim, nepred-
vidljivim in skrajnim dogodkom, ki zahteva hiter odziv organizacije. Te-
orija s področja kriznega upravljanja ponuja številne smernice, kako se
spoprijeti z različnimi kriznimi situacijami (npr. naravnimi nesrečami,
zdravstvenimi krizami, finančnimi krizami itd.) (Seraphin, 2019). Izbira
pravilnih tehnik kriznega upravljanja za spopadanje s posledicami pan-
demije covida-19 pa predstavlja poseben izziv, saj so imele vse globalne
krizne situacije v prejšnjem stoletju svoj izvor v okoljskih, finančnih in/ali
varnostnih razmerah (Fernandes, 2020).
Namen pričujoče raziskave je raziskati, kako so se turistična m sp od-
60
potrošnjo v turizmu (Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje,
b. l.).
Na račun vladnih ukrepov za zajezitev epidemije je bilo na Češkem v
obdobju dobrih dveh mesecev zaprtih 75 prehrambnih obratov, 95
nastanitvenih obratov ter 100 potovalnih agencij. Češko združenje za
turizem je vlado pozvalo k takojšnji pomoči, saj naj bi v nasprotnem pri-
meru brez zaposlitve ostalo približno 30 zaposlenih v turizmu (Hla-
vackova, 2020). Češka vlada je pripravila program pomoči, ki je med
drugim zajemal nadomestilo za izpad dohodka, denarno pomoč potoval-
nim agencijam, izdajo turističnih bonov, okrepitev trženjskih aktivnosti
za promocijo turizma na nacionalni ravni ipd. (Andoh, 2020; bd o, 2021;
Novotný in Pellešová, 2021; Government of the Czech Republic, 2021).
Drăgoijeva (2020) je izvedla primerjalno analizo ukrepov državne po-
moči v e u in ugotovila, da se podobne politike (ukrepi) državne pomoči
izvajajo v vseh državah članicah eu. Voditelji držav članic eu so prav tako
sprejeli večletni načrt (2021–2027) za oživitev gospodarstva in okrevanje
po pandemiji, ki državam članicam zagotavlja finančna sredstva v obliki
posojil in nepovratnih sredstev.
Poleg obsežne vladne (institucionalne) podpore gospodarstvu pa mo-
rajo tudi m sp izvajati ustrezne protikrizne ukrepe (krizno upravljanje),
s katerimi bi omilila vpliv pandemije na svoje poslovanje. Thams idr.
(2020) navajajo, da lahko m sp svojo odpornost in postopek okrevanja
utrdijo (angl. resilience) z izvajanjem načrta kriznega upravljanja. V pri-
čujoči raziskavi se posledično osredotočamo na operativne prakse kri-
znega upravljanja, ki so jih izvajala turistična m sp po izbruhu krize leta
2020.
Število študij, povezanih z obvladovanjem kriz, se je po izbruhu fi-
nančne krize leta 2008 naglo povečalo (Jiang idr., 2019). Čeprav obsta-
jajo različne opredelitve kriznega upravljanja, je po mnenju Doernove
idr. (2019) koncept krize primarno povezan z nepričakovanim, nepred-
vidljivim in skrajnim dogodkom, ki zahteva hiter odziv organizacije. Te-
orija s področja kriznega upravljanja ponuja številne smernice, kako se
spoprijeti z različnimi kriznimi situacijami (npr. naravnimi nesrečami,
zdravstvenimi krizami, finančnimi krizami itd.) (Seraphin, 2019). Izbira
pravilnih tehnik kriznega upravljanja za spopadanje s posledicami pan-
demije covida-19 pa predstavlja poseben izziv, saj so imele vse globalne
krizne situacije v prejšnjem stoletju svoj izvor v okoljskih, finančnih in/ali
varnostnih razmerah (Fernandes, 2020).
Namen pričujoče raziskave je raziskati, kako so se turistična m sp od-
60
