Page 262 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 262
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Narodnem domu slovesnost v spomin 125. obletnice rojstva Valentina Vo-
dnika, kjer je zbor nastopil v moški in mešani zasedbi, posamezne točke pa
so bile komornega značaja za violino, čelo in klavir.24 Prireditev je bila od-
mevna v širšem slovenskem prostoru, o njej je izjemno pohvalno poročal
tudi Slovenski narod.25 Uspešni nastopi in pozitivni odzivi strokovne in la-
ične javnosti so spomladi leta 1884 znotraj ptujske Narodne čitalnice spod-
budili nastanek Slovenskega pevskega društva s sedežem na Ptuju.26 Namen
tega društva je bil spodbujati zborovsko petje na celotnem slovenskem na-
rodnostnem prostoru in prirejati množične pevske nastope v podporo naci-
onalnim političnim ciljem. Združevalo je številne pridružene pevske zbore
iz celotnega slovenskega prostora ter postalo reprezentativno telo in po-
nos slovenskega naroda.27 Zaradi množičnosti in rodoljubnih ciljev so bili
ti nastopi pravi slovenski tabori, s katerimi je društvo preseglo lokalni po-
men. Število pevcev je vztrajno naraščalo in se povzpelo do 250 in več na-
stopajočih. V začetku so gojili predvsem moško petje, kmalu pa so vodili
mešani zbori. Spored koncertov je ob zborovskem petju obsegal tudi orke-
stralne točke najetih vojaških in civilnih godb. Iz koncertnih programov je
razvidno, da se v poustvarjalnosti niso usmerjali le v nacionalnost, temveč
tudi v umetniško smer. K sodelovanju so pritegnili tudi znane slovenske
osebnosti, kot je bil Fran Gerbič v vlogi zborovodje.28 Zgovoren je tudi veli-
ki koncert združenih pevskih društev z godbo na pihala »c. kr. 47. peš pol-
ka« iz Maribora leta 1886 pod vodstvom kapelnika Josefa Franza Wagnerja
na dvorišču ptujskega minoritskega samostana. Spored je bil sestavljen iz-
menično za godbo in zbor. Godbeniki so igrali priredbe odlomkov iz oper
in operet (G. Rossini, Semiramide; V. E. Nessler, Der Trompeter von Säkkin
gen; J. Strauss, Der Zigeunerbaron) ter nekaj del manj znanih avtorjev. Ka-
24 ZAP, fond MD, šk. 28, mapa MD-II-1/1, »Vabilo k slavnosti, ktero priredi tukajšna
Čitalnica«, 10. 2. 1883. Ob zborovskih delih je spored obsegal skladbe za violino, vi-
olončelo in klavir (Josef Mehul, Uvertura za gosli, čelo in klavir; L. van Beethoven,
Simfonija št. 2 G-dur za gosli, čelo in klavir štiriročno; G. Ipavec, O polnoči za bas
solo in klavirsko spremljavo) ter deklamacijo V pepelnični noči Simona Gregorčiča.
25 Anon., »Dopisi. Iz Ptuja«, Slovenski narod XVI, št. 45 (24. februar 1883): 2, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M0EN9X5O.
26 ZAP, fond Glasbena šola (dalje GŠ), šk. 1, mapa: Slovensko pevsko društvo v Ptuju,
spis za leto 1884, Dopis, datiran z aprilom 1884.
27 Drago Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju: K 40. obletnici slovenske glasbene šole
(Ptuj: s. n., 1959), 4.
28 Darja Koter, »Ustanovitev Slovenskega pevskega društva in njegov pomen za razvoj
zborovskega petja na slovenskem Štajerskem do konca 19. stoletja«, v Zborovska glas
ba in pevska društva ter njihov pomen v razvoju nacionalnih glasbenih kultur, ur. Pri-
mož Kuret (Ljubljana: Festival, 2004), 87–101.
260
Narodnem domu slovesnost v spomin 125. obletnice rojstva Valentina Vo-
dnika, kjer je zbor nastopil v moški in mešani zasedbi, posamezne točke pa
so bile komornega značaja za violino, čelo in klavir.24 Prireditev je bila od-
mevna v širšem slovenskem prostoru, o njej je izjemno pohvalno poročal
tudi Slovenski narod.25 Uspešni nastopi in pozitivni odzivi strokovne in la-
ične javnosti so spomladi leta 1884 znotraj ptujske Narodne čitalnice spod-
budili nastanek Slovenskega pevskega društva s sedežem na Ptuju.26 Namen
tega društva je bil spodbujati zborovsko petje na celotnem slovenskem na-
rodnostnem prostoru in prirejati množične pevske nastope v podporo naci-
onalnim političnim ciljem. Združevalo je številne pridružene pevske zbore
iz celotnega slovenskega prostora ter postalo reprezentativno telo in po-
nos slovenskega naroda.27 Zaradi množičnosti in rodoljubnih ciljev so bili
ti nastopi pravi slovenski tabori, s katerimi je društvo preseglo lokalni po-
men. Število pevcev je vztrajno naraščalo in se povzpelo do 250 in več na-
stopajočih. V začetku so gojili predvsem moško petje, kmalu pa so vodili
mešani zbori. Spored koncertov je ob zborovskem petju obsegal tudi orke-
stralne točke najetih vojaških in civilnih godb. Iz koncertnih programov je
razvidno, da se v poustvarjalnosti niso usmerjali le v nacionalnost, temveč
tudi v umetniško smer. K sodelovanju so pritegnili tudi znane slovenske
osebnosti, kot je bil Fran Gerbič v vlogi zborovodje.28 Zgovoren je tudi veli-
ki koncert združenih pevskih društev z godbo na pihala »c. kr. 47. peš pol-
ka« iz Maribora leta 1886 pod vodstvom kapelnika Josefa Franza Wagnerja
na dvorišču ptujskega minoritskega samostana. Spored je bil sestavljen iz-
menično za godbo in zbor. Godbeniki so igrali priredbe odlomkov iz oper
in operet (G. Rossini, Semiramide; V. E. Nessler, Der Trompeter von Säkkin
gen; J. Strauss, Der Zigeunerbaron) ter nekaj del manj znanih avtorjev. Ka-
24 ZAP, fond MD, šk. 28, mapa MD-II-1/1, »Vabilo k slavnosti, ktero priredi tukajšna
Čitalnica«, 10. 2. 1883. Ob zborovskih delih je spored obsegal skladbe za violino, vi-
olončelo in klavir (Josef Mehul, Uvertura za gosli, čelo in klavir; L. van Beethoven,
Simfonija št. 2 G-dur za gosli, čelo in klavir štiriročno; G. Ipavec, O polnoči za bas
solo in klavirsko spremljavo) ter deklamacijo V pepelnični noči Simona Gregorčiča.
25 Anon., »Dopisi. Iz Ptuja«, Slovenski narod XVI, št. 45 (24. februar 1883): 2, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M0EN9X5O.
26 ZAP, fond Glasbena šola (dalje GŠ), šk. 1, mapa: Slovensko pevsko društvo v Ptuju,
spis za leto 1884, Dopis, datiran z aprilom 1884.
27 Drago Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju: K 40. obletnici slovenske glasbene šole
(Ptuj: s. n., 1959), 4.
28 Darja Koter, »Ustanovitev Slovenskega pevskega društva in njegov pomen za razvoj
zborovskega petja na slovenskem Štajerskem do konca 19. stoletja«, v Zborovska glas
ba in pevska društva ter njihov pomen v razvoju nacionalnih glasbenih kultur, ur. Pri-
mož Kuret (Ljubljana: Festival, 2004), 87–101.
260
