Page 277 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 277
delovanje slovenskih, italijanskih in avstr ijsko-nemških društev v trstu v 19. stoletju
začetku skromen in zadržan pred njegovo energijo in veličino, po
zneje kot sodelavec vedno bolj gotov in sposoben.13
Društvo Schillerverein je, pod Hellerjevim vodstvom, ponujalo mestu
odmevna glasbena srečanja, ki so znatno bogatila mestno ponudbo. Ko je
19. maja 1861 cesar Franc Jožef prespal v miramarskem gradu, mu je Schil
lerverein priredil nočno serenado;14 16. maja 1866 so pripravili v gledali-
šču Mauroner tržaško praizvedbo oratorija Paulus Felixa Mendelssohna
Bartholdyja,15 ki jo novinar takole opiše:
S to prvo izvedbo [...] je društvo Schiller pokazalo, kako resno jemlje
svoje poslanstvo: ponudilo je tukaj bivajočim Nemcem primerno in
prefinjeno rekreacijo in se istočasno približalo tu prisotnim izobra
ženim meščanom vseh narodnosti.16
Šestindvajsetega aprila 1867 je sledila izvedba Haydnovega Die Schöp
fung v takrat najbolj elegantnem tržaškem gledališču Teatro Armonia,17
nato med letoma 1869 in 1870 številni Beethovnovi koncerti ob stoletni-
ci skladateljevega rojstva. Heller je 13. februarja 1883 dirigiral v tržaškem
gledališču Politeama Rossetti tržaško praizvedbo Beethovnove 9. simfoni
je. Koncert je bil tako uspešen, da so ga morali ponoviti. Podobne odmevne
glasbene pobude so se mesečno zvrstile tudi v naslednjih letih, vendar nji-
hova podrobna katalogizacija še čaka na svojega raziskovalca. Pomemben
del Schillervereina je bil zbor Gesangverein, ki so ga ustanovili leta 1885 kot
samostojno društvo, katerega predsednik je postal ameriški konzul v Trstu
in eden prvih Beethovnovih biografov Alexander Wheelock Thayler (1817–
13 Julius Kugy, La mia vita nel lavoro, per la musica, sui monti (Bologna: Tamari, 1969),
prev. Ervino Pocar, 22. V nadaljevanju Kugy opisuje dogajanje v Schillervereinu in
nekatere izvedbe, ki so nanj naredile globok vtis.
14 Crise, Un silenzio cantato, 24.
15 Giuseppe Radole, Ricerche sulla vita musicale a Trieste (1750–1950) (Trieste: Italo
Svevo, 1988), 151.
16 Ibid.
17 Kugy, ki je bil takrat devetletni deček, se tako spominja tega večera: »Bilo je v gleda
lišču, kjer smo bili vsi v eni loži. Oče me je sicer pripravil, ampak se spomnim, da me
je sveti odlomek iz Svetega Pisma 'Naj bo svetloba!' preplavil in bo ostal vklesan v več
nost. Oče je bil vidno ganjen. Orkester so sestavljali profesionalci in dobri amaterji,
zbor člani Società. Sopranski part nadangela Gabrijela je pela s svojim fascinantnim
glasom gospodična Ricci: oblekla je sinjo, angelsko obleko in meni se je zdelo, kot da
je ravno prišla iz raja. Bil je tudi čudovit tenorist, spomladni, doktor Gnesda in dober
bas, Kitke, učenec ali posnemovalec Standigla. Mamo je očaral duet Adama in Eve in
baritonist Giorgio von Zahony. V nas je dolgo živelo, to Stvarjenje.« Kugy, La mia vita
nel lavoro, per la musica, sui monti, 209.
275
začetku skromen in zadržan pred njegovo energijo in veličino, po
zneje kot sodelavec vedno bolj gotov in sposoben.13
Društvo Schillerverein je, pod Hellerjevim vodstvom, ponujalo mestu
odmevna glasbena srečanja, ki so znatno bogatila mestno ponudbo. Ko je
19. maja 1861 cesar Franc Jožef prespal v miramarskem gradu, mu je Schil
lerverein priredil nočno serenado;14 16. maja 1866 so pripravili v gledali-
šču Mauroner tržaško praizvedbo oratorija Paulus Felixa Mendelssohna
Bartholdyja,15 ki jo novinar takole opiše:
S to prvo izvedbo [...] je društvo Schiller pokazalo, kako resno jemlje
svoje poslanstvo: ponudilo je tukaj bivajočim Nemcem primerno in
prefinjeno rekreacijo in se istočasno približalo tu prisotnim izobra
ženim meščanom vseh narodnosti.16
Šestindvajsetega aprila 1867 je sledila izvedba Haydnovega Die Schöp
fung v takrat najbolj elegantnem tržaškem gledališču Teatro Armonia,17
nato med letoma 1869 in 1870 številni Beethovnovi koncerti ob stoletni-
ci skladateljevega rojstva. Heller je 13. februarja 1883 dirigiral v tržaškem
gledališču Politeama Rossetti tržaško praizvedbo Beethovnove 9. simfoni
je. Koncert je bil tako uspešen, da so ga morali ponoviti. Podobne odmevne
glasbene pobude so se mesečno zvrstile tudi v naslednjih letih, vendar nji-
hova podrobna katalogizacija še čaka na svojega raziskovalca. Pomemben
del Schillervereina je bil zbor Gesangverein, ki so ga ustanovili leta 1885 kot
samostojno društvo, katerega predsednik je postal ameriški konzul v Trstu
in eden prvih Beethovnovih biografov Alexander Wheelock Thayler (1817–
13 Julius Kugy, La mia vita nel lavoro, per la musica, sui monti (Bologna: Tamari, 1969),
prev. Ervino Pocar, 22. V nadaljevanju Kugy opisuje dogajanje v Schillervereinu in
nekatere izvedbe, ki so nanj naredile globok vtis.
14 Crise, Un silenzio cantato, 24.
15 Giuseppe Radole, Ricerche sulla vita musicale a Trieste (1750–1950) (Trieste: Italo
Svevo, 1988), 151.
16 Ibid.
17 Kugy, ki je bil takrat devetletni deček, se tako spominja tega večera: »Bilo je v gleda
lišču, kjer smo bili vsi v eni loži. Oče me je sicer pripravil, ampak se spomnim, da me
je sveti odlomek iz Svetega Pisma 'Naj bo svetloba!' preplavil in bo ostal vklesan v več
nost. Oče je bil vidno ganjen. Orkester so sestavljali profesionalci in dobri amaterji,
zbor člani Società. Sopranski part nadangela Gabrijela je pela s svojim fascinantnim
glasom gospodična Ricci: oblekla je sinjo, angelsko obleko in meni se je zdelo, kot da
je ravno prišla iz raja. Bil je tudi čudovit tenorist, spomladni, doktor Gnesda in dober
bas, Kitke, učenec ali posnemovalec Standigla. Mamo je očaral duet Adama in Eve in
baritonist Giorgio von Zahony. V nas je dolgo živelo, to Stvarjenje.« Kugy, La mia vita
nel lavoro, per la musica, sui monti, 209.
275
