Page 312 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 312
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
mladinske koncerte. Že v prvem letu je glasbeno šolo vpel v koncertno živ-
ljenje Maribora. V tretjem šolskem letu je osnoval dijaški orkester, iz kate-
rega bi pridobival v glasbeni šoli izobražene inštrumentaliste za društveni
orkester. Ko strnemo Topičeva prizadevanja v GM Maribor, ni težko zazna-
ti njegovega celostnega pogleda na glasbeno umetnost in delovanja v sme-
ri uresničevanja tega.30
Topiča je nasledil Josip Hladek Bohinjski, ki je skrbel za obstoj in razvoj
obeh društvenih ansamblov, ki ju je uspešno pomlajeval z učenci glasbene
šole. Vasiliij Mirk je zapisal, da so veliki uspehi učencev GM pravi čudež,
njihovi javni nastopi pa temeljito pripravljeni ter da so bile izvedbe zbora in
šolskega orkestra takšne, kot jih »ne srečaš tako zlepa niti pri zrelejših kom
pleksih«.31 Pregled delovanja GM med letoma 1925 in 1933 nas privede do
zaključka, da se je Josip Hladek Bohinjski oblikovanja društvenega orke-
stra lotil zelo sistematično. Na poti k pridobivanju članov za orkester se je
Hladek preko časnikov obračal kar neposredno na starše, da naj pri vpisu
v glasbeno šolo svojih otrok ne usmerjajo le k violini in klavirju. Pri naku-
pu pihal in trobil je učencem obljubljal finančno podporo.32 Najodmevnejši
rezultati dela so bili doseženi s koncertom Dvořakovega Mrtvaškega ženi
na v Mariboru in Beogradu ter s koncertoma ob 200-letnici rojstva Josepha
Haydna. Da so bile izvedbe učencev šole (orkester in mladinski zbor) pod
Hladkovim vodstvom na visoki ravni potrjuje tudi dejstvo, da so obe prire-
ditvi v čast klasicističnemu skladatelju prenašale vse radijske postaje teda-
nje države. Časniki so poročali, da se je le redko ponudila priložnost slišati
kakšno glasbeno delo »v taki jasnosti, vseskozi premišljeni in utemeljeni ob
liki«. Poudariti velja, da so tudi na drugi Haydnovi proslavi, ko je bil izve-
den oratorij Stvarjenje, glavnino orkestra predstavljali prav učenci glasbe-
ne šole mariborske GM.33
Na mestu ravnatelja se je Hladek obdržal osem let. Začasni vodja glas-
bene šole GM je po njegovem odhodu postal skladatelj Ubald Vrabec, uči-
telj violine in namestnik umetniškega vodje pevskega zbora. Organizacij-
30 Anon., »Poslovilni večer«, Naša straža 2, št. 32 (22. marec 1926): 3, http://www.dlib.
si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K1MWO9FC.
31 V. M. [Vasilij Mirk], »Mladinski koncert«, Mariborski večernik Jutra 3, št. 105 (10.
maj 1929): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHBCRLOV.
32 Josip Hladek Bohinjski, »Die 'Glasbena matica' den Eltern«, Marburger Zeitung 71,
št. 224 (13. september 1931): 6.
33 Koprivc., »Haydnova proslava«, Mariborski večernik Jutra 6 [13], št. 102 (6. maj 1932):
3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2FPYTMH1; G., »Haydnova
proslava v Mariboru«, Slovenec 60, št. 103 (5. maj 1932): 9, http://www.dlib.si/?UR-
N=URN:NBN:SI:DOC-M89K6IF3.
310
mladinske koncerte. Že v prvem letu je glasbeno šolo vpel v koncertno živ-
ljenje Maribora. V tretjem šolskem letu je osnoval dijaški orkester, iz kate-
rega bi pridobival v glasbeni šoli izobražene inštrumentaliste za društveni
orkester. Ko strnemo Topičeva prizadevanja v GM Maribor, ni težko zazna-
ti njegovega celostnega pogleda na glasbeno umetnost in delovanja v sme-
ri uresničevanja tega.30
Topiča je nasledil Josip Hladek Bohinjski, ki je skrbel za obstoj in razvoj
obeh društvenih ansamblov, ki ju je uspešno pomlajeval z učenci glasbene
šole. Vasiliij Mirk je zapisal, da so veliki uspehi učencev GM pravi čudež,
njihovi javni nastopi pa temeljito pripravljeni ter da so bile izvedbe zbora in
šolskega orkestra takšne, kot jih »ne srečaš tako zlepa niti pri zrelejših kom
pleksih«.31 Pregled delovanja GM med letoma 1925 in 1933 nas privede do
zaključka, da se je Josip Hladek Bohinjski oblikovanja društvenega orke-
stra lotil zelo sistematično. Na poti k pridobivanju članov za orkester se je
Hladek preko časnikov obračal kar neposredno na starše, da naj pri vpisu
v glasbeno šolo svojih otrok ne usmerjajo le k violini in klavirju. Pri naku-
pu pihal in trobil je učencem obljubljal finančno podporo.32 Najodmevnejši
rezultati dela so bili doseženi s koncertom Dvořakovega Mrtvaškega ženi
na v Mariboru in Beogradu ter s koncertoma ob 200-letnici rojstva Josepha
Haydna. Da so bile izvedbe učencev šole (orkester in mladinski zbor) pod
Hladkovim vodstvom na visoki ravni potrjuje tudi dejstvo, da so obe prire-
ditvi v čast klasicističnemu skladatelju prenašale vse radijske postaje teda-
nje države. Časniki so poročali, da se je le redko ponudila priložnost slišati
kakšno glasbeno delo »v taki jasnosti, vseskozi premišljeni in utemeljeni ob
liki«. Poudariti velja, da so tudi na drugi Haydnovi proslavi, ko je bil izve-
den oratorij Stvarjenje, glavnino orkestra predstavljali prav učenci glasbe-
ne šole mariborske GM.33
Na mestu ravnatelja se je Hladek obdržal osem let. Začasni vodja glas-
bene šole GM je po njegovem odhodu postal skladatelj Ubald Vrabec, uči-
telj violine in namestnik umetniškega vodje pevskega zbora. Organizacij-
30 Anon., »Poslovilni večer«, Naša straža 2, št. 32 (22. marec 1926): 3, http://www.dlib.
si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K1MWO9FC.
31 V. M. [Vasilij Mirk], »Mladinski koncert«, Mariborski večernik Jutra 3, št. 105 (10.
maj 1929): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHBCRLOV.
32 Josip Hladek Bohinjski, »Die 'Glasbena matica' den Eltern«, Marburger Zeitung 71,
št. 224 (13. september 1931): 6.
33 Koprivc., »Haydnova proslava«, Mariborski večernik Jutra 6 [13], št. 102 (6. maj 1932):
3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2FPYTMH1; G., »Haydnova
proslava v Mariboru«, Slovenec 60, št. 103 (5. maj 1932): 9, http://www.dlib.si/?UR-
N=URN:NBN:SI:DOC-M89K6IF3.
310
