Page 283 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2024. Glasbena kritika – nekoč in danes ▪︎ Music Criticism – Yesterday and Today. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 7
P. 283
povzetki
Susanne Kogler
Inovacije, umetnost, družba in življenje: Razmišljanja o preteklosti,
sedanjosti in prihodnosti glasbene kritike
Že polemika med Giovannijem Mario Artusijem in Claudijem Monteverdi-
jem, pa tudi Querelles des anciens et des modernes in estetske razprave v 19.
in 20. stoletju kažejo, da so se kritiški spori o glasbi netili predvsem glede
vprašanja umetniških inovacij. Sprva so bili vanje vpleteni večinoma teore-
tiki in skladatelji, v 19. in 20. stoletju pa so v ospredje stopili tudi filozofi, kot
sta Friedrich Nietzche in Theodor W. Adorno. Prav njuna pisna dela jasno
kažejo, da razmišljanja o glasbi vedno izvirajo iz družbenih vrednot in do-
ločenih stališč, ne le do umetnosti, temveč tudi do življenja nasploh. Nevar-
nost ideološke uzurpacije glasbe in njene kritike je postala grozeče očitna v
času totalitarnih režimov 20. stoletja. V današnjem času se zdi, da je glas-
bena kritika ogrožena iz različnih razlogov. Po eni strani ima sedanja pre-
obrazba javnih medijev korenit vpliv na tradicionalne kulturne prakse; po
drugi strani pa se zdi, da nihče več ne verjame, da naj bi se borili za »resni-
co« nekega estetskega stališča ali določene oblike umetnosti. Poleg tega je
videti, da so kakovostne javne razprave na splošno v zatonu. Problematič-
ni položaj glasbene kritike torej očitno sovpada s širšo krizo kritičnega raz-
mišljanja in zahodne kulture. S takim pogledom, ki predstavlja moje izho-
dišče, bom najprej osvetlila družbenopolitične razsežnosti, ki so neločljivo
povezane z glasbeno kritiko, na podlagi zgodovinskih in aktualnih prime-
rov. Nato bom razpravljala o tem, kakšno vlogo bi lahko imela glasbena kri-
tika ter kakšne oblike bi lahko prevzela v današnjem času in v prihodnosti.
Ključne besede: glasbena kritika, E. T. A. Hoffmann, Claude Debussy, The-
odor W. Adorno, Wilhelm Sinkovic
Lucija Konfic
Glasba v karlovškem tisku 19. stoletja
V časopisnih člankih o glasbi in glasbeni kulturi v »dolgem« 19. stoletju lah-
ko najdemo široko paleto podatkov. Po eni strani so odražali javno mnenje
o določenih temah, po drugi strani pa so to mnenje oblikovali. Ob tem po-
men krajevnega tiska, ki je bil v hrvaškem mestu Karlovac zelo bogat, še po-
sebej pride do izraza, kar se tiče novic o glasbenem življenju in glasbenih pri-
reditvah. Poleg časopisa Der Pilger v nemščini (1841–1847) so v Karlovcu v 19.
stoletju izhajali naslednji časopisi v hrvaščini: Karlovački viestnik (1861), Gla-
sonoša (1861–1865), Karlovački viestnik (1866), Svjetlo (1884–1905), Sloga (1886–
1888) in Karlovački glasnik (1899–1903). V tej predstavitvi bo posebna pozor-
283
Susanne Kogler
Inovacije, umetnost, družba in življenje: Razmišljanja o preteklosti,
sedanjosti in prihodnosti glasbene kritike
Že polemika med Giovannijem Mario Artusijem in Claudijem Monteverdi-
jem, pa tudi Querelles des anciens et des modernes in estetske razprave v 19.
in 20. stoletju kažejo, da so se kritiški spori o glasbi netili predvsem glede
vprašanja umetniških inovacij. Sprva so bili vanje vpleteni večinoma teore-
tiki in skladatelji, v 19. in 20. stoletju pa so v ospredje stopili tudi filozofi, kot
sta Friedrich Nietzche in Theodor W. Adorno. Prav njuna pisna dela jasno
kažejo, da razmišljanja o glasbi vedno izvirajo iz družbenih vrednot in do-
ločenih stališč, ne le do umetnosti, temveč tudi do življenja nasploh. Nevar-
nost ideološke uzurpacije glasbe in njene kritike je postala grozeče očitna v
času totalitarnih režimov 20. stoletja. V današnjem času se zdi, da je glas-
bena kritika ogrožena iz različnih razlogov. Po eni strani ima sedanja pre-
obrazba javnih medijev korenit vpliv na tradicionalne kulturne prakse; po
drugi strani pa se zdi, da nihče več ne verjame, da naj bi se borili za »resni-
co« nekega estetskega stališča ali določene oblike umetnosti. Poleg tega je
videti, da so kakovostne javne razprave na splošno v zatonu. Problematič-
ni položaj glasbene kritike torej očitno sovpada s širšo krizo kritičnega raz-
mišljanja in zahodne kulture. S takim pogledom, ki predstavlja moje izho-
dišče, bom najprej osvetlila družbenopolitične razsežnosti, ki so neločljivo
povezane z glasbeno kritiko, na podlagi zgodovinskih in aktualnih prime-
rov. Nato bom razpravljala o tem, kakšno vlogo bi lahko imela glasbena kri-
tika ter kakšne oblike bi lahko prevzela v današnjem času in v prihodnosti.
Ključne besede: glasbena kritika, E. T. A. Hoffmann, Claude Debussy, The-
odor W. Adorno, Wilhelm Sinkovic
Lucija Konfic
Glasba v karlovškem tisku 19. stoletja
V časopisnih člankih o glasbi in glasbeni kulturi v »dolgem« 19. stoletju lah-
ko najdemo široko paleto podatkov. Po eni strani so odražali javno mnenje
o določenih temah, po drugi strani pa so to mnenje oblikovali. Ob tem po-
men krajevnega tiska, ki je bil v hrvaškem mestu Karlovac zelo bogat, še po-
sebej pride do izraza, kar se tiče novic o glasbenem življenju in glasbenih pri-
reditvah. Poleg časopisa Der Pilger v nemščini (1841–1847) so v Karlovcu v 19.
stoletju izhajali naslednji časopisi v hrvaščini: Karlovački viestnik (1861), Gla-
sonoša (1861–1865), Karlovački viestnik (1866), Svjetlo (1884–1905), Sloga (1886–
1888) in Karlovački glasnik (1899–1903). V tej predstavitvi bo posebna pozor-
283
