Page 288 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2024. Glasbena kritika – nekoč in danes ▪︎ Music Criticism – Yesterday and Today. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 7
P. 288
glasbena kritika – nekoč in danes | music criticism – yesterday and today
Ključne besede: koncertni programi, Glasbena mladina Slovenije, glasbena
kritika, analiza trendov
Alex Ross
Kritika klasične glasbe: ameriška perspektiva
Tako kot pretežno povsod drugje, je v Združenih državah Amerike kritik
klasične glasbe postal ogrožena vrsta. Po nekaterih ocenah se v državi z več
kot tristo milijoni prebivalci s pisanjem o klasični glasbi v medijih za pol-
ni čas preživlja manj kot deset ljudi. Trenutno nič ne kaže na to, da se bo
trend obrnil. Po drugi strani je muzikologija postala bolj odprta za javnost
kot v zadnjih desetletjih in raziskovalci redno objavljajo prispevke v vodilnih
publikacijah na honorarni osnovi. Prihodnost ameriške kritike je verjetno v
spoju novinarskega in akademskega diskurza. Kljub temu je novinarska kri-
tika stroka, za katero se je vredno boriti, če nič drugega zaradi tega, ker omo-
goča intelektualno neodvisnost.
Ključne besede: kritika, novinarstvo, muzikologija, ZDA, kriza
Bianca Schumann
»Katoliška« programska glasba? Osredotočenost dunajskega tiska
na religioznost Franza Liszta (1855–1900)
Le malokatero vprašanje je v 19. stoletju tako razdvojilo dunajsko koncer-
tno javnost kot polemika o estetski vrednosti programske simfonične glas-
be. Ta velika bitka se je bíla v dunajskem tisku: v časnikih so se kresala
pogosto polemična mnenja številnih kritikov o tej glasbeni zvrsti, ki se je
uveljavila v petdesetih letih 19. stoletja. Zanimivo je, da so bile te recenzi-
je skladb in izvedb v svoji argumentaciji le redko omejene zgolj na vred-
notenje glasbene teksture. Recenzenti so se spraševali tudi o estetski vred-
nosti osrednjih glasbenih zvrsti in o umetniških sposobnostih posameznih
skladateljev. V teh razpravah, osredotočenih na avtorje, so bili pogosto v
ospredju tudi vidiki, kot je nacionalna identiteta ali versko prepričanje. Pri-
spevek obravnava odlomke teh publicističnih polemik z vidika zgodovi-
ne recepcije in se tako osredotoča na eno od »neglasbenih«, tj. biografsko
naravnanih meril vrednotenja. Cilj prispevka je ugotoviti, kakšno vlogo je
imelo dojemanje religioznih prepričanj Franza Liszta v razpravi o njegovi
programski simfonični glasbi; natančneje, za kakšne cilje in namene so ne-
kateri glasbeni kritiki uporabljali to neglasbeno merilo vrednotenja.
Ključne besede: Franz Liszt, dunajski tisk, programska simfonična glasba,
religioznost
288
Ključne besede: koncertni programi, Glasbena mladina Slovenije, glasbena
kritika, analiza trendov
Alex Ross
Kritika klasične glasbe: ameriška perspektiva
Tako kot pretežno povsod drugje, je v Združenih državah Amerike kritik
klasične glasbe postal ogrožena vrsta. Po nekaterih ocenah se v državi z več
kot tristo milijoni prebivalci s pisanjem o klasični glasbi v medijih za pol-
ni čas preživlja manj kot deset ljudi. Trenutno nič ne kaže na to, da se bo
trend obrnil. Po drugi strani je muzikologija postala bolj odprta za javnost
kot v zadnjih desetletjih in raziskovalci redno objavljajo prispevke v vodilnih
publikacijah na honorarni osnovi. Prihodnost ameriške kritike je verjetno v
spoju novinarskega in akademskega diskurza. Kljub temu je novinarska kri-
tika stroka, za katero se je vredno boriti, če nič drugega zaradi tega, ker omo-
goča intelektualno neodvisnost.
Ključne besede: kritika, novinarstvo, muzikologija, ZDA, kriza
Bianca Schumann
»Katoliška« programska glasba? Osredotočenost dunajskega tiska
na religioznost Franza Liszta (1855–1900)
Le malokatero vprašanje je v 19. stoletju tako razdvojilo dunajsko koncer-
tno javnost kot polemika o estetski vrednosti programske simfonične glas-
be. Ta velika bitka se je bíla v dunajskem tisku: v časnikih so se kresala
pogosto polemična mnenja številnih kritikov o tej glasbeni zvrsti, ki se je
uveljavila v petdesetih letih 19. stoletja. Zanimivo je, da so bile te recenzi-
je skladb in izvedb v svoji argumentaciji le redko omejene zgolj na vred-
notenje glasbene teksture. Recenzenti so se spraševali tudi o estetski vred-
nosti osrednjih glasbenih zvrsti in o umetniških sposobnostih posameznih
skladateljev. V teh razpravah, osredotočenih na avtorje, so bili pogosto v
ospredju tudi vidiki, kot je nacionalna identiteta ali versko prepričanje. Pri-
spevek obravnava odlomke teh publicističnih polemik z vidika zgodovi-
ne recepcije in se tako osredotoča na eno od »neglasbenih«, tj. biografsko
naravnanih meril vrednotenja. Cilj prispevka je ugotoviti, kakšno vlogo je
imelo dojemanje religioznih prepričanj Franza Liszta v razpravi o njegovi
programski simfonični glasbi; natančneje, za kakšne cilje in namene so ne-
kateri glasbeni kritiki uporabljali to neglasbeno merilo vrednotenja.
Ključne besede: Franz Liszt, dunajski tisk, programska simfonična glasba,
religioznost
288
