Page 287 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2024. Glasbena kritika – nekoč in danes ▪︎ Music Criticism – Yesterday and Today. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 7
P. 287
povzetki

stvom: Roberta Gerharda, Elliotta Carterja in Pierra Bouleza, in sicer z nas-
topi, naročili in pisnimi prispevki. Glock je predstavil Gerharda, ki je imel
pred tem zelo malo objavljenih del, v izdaji revije The Score s poglobljeni-
mi študijami njegove glasbe, ki je bila prelomna za njegovo kariero. Njego-
vo ime je prav tako približal glasbenemu občinstvu s pomembnimi nastopi
na postaji BBC. Glock je aktivno promoviral tudi Carterjevo glasbo. Prva
izčrpna analitična študija Carterjeve glasbe je izšla v založbi Eulenburg
pod Glockovim uredništvom in z eno potezo preobrazila sprejem njego-
ve glasbe, še posebej v Evropi. Glock je drzno predstavil Boulezovo sklad-
bo Le marteau sans maître na javnem studijskem koncertu, ki ga je časov-
no umestil med izvedbi dveh sijajnih Mozartovih godalnih kvintetov. Nato
je poskrbel za redno uvrščanje njegove glasbe na pomembne platforme, ki
jih je zagotavljal BBC. Boulezova glasba je ogromno pridobila tudi z dve-
ma knjigama, ki sta bili izdani pod Glockovim uredništvom. Težko bi pre-
cenjevali vpliv, ki ga je imel na razvoj teh treh skladateljev. Vse to je dosegel
kot glasbenik, ki je v ključnem obdobju poklicnega razvoja deloval kot glas-
beni kritik ter poročal o koncertih, oddajah, pisal osmrtnice in pripravljal
kritične ocene skladateljev in glasbenih izvajalcev.
Ključne besede: William Glock, British Broadcasting Corporation (BBC),
Roberto Gerhard, Elliott Carter, Pierre Boulez

Tjaša Ribizel Popič
Prvi desetletji Simfoničnih matinej Glasbene mladine Slovenije
Koncertni program in izvajalci so bistveni del dejavnosti Slovenske glasbe-
ne mladine, namen mojega prispevka pa je bil osvetliti različne vidike po-
sameznih izvedb koncertnega programa z analizo različnih podatkov: časa
in kraja izvedbe, avtorja in kritiške recepcije. Na podlagi teh podatkov sem
skušala razbrati trende v glasbenih kritikah, objavljenih v reviji Glasbene
mladine (GM) in v dnevnem časopisju.
Sami koncerti so bili večinoma pozitivno sprejeti, tako z vidika programa
kot izvedbe. Treba je izpostaviti, da je bilo recenzij veliko, da je večina pi-
scev zajela večino koncertnih dogodkov in da so bile te recenzije objavlje-
ne v dnevnem časopisju tistega časa, tako v Delu kot v Dnevniku. Tako je
bilo mogoče širiti zavest o obstoju umetniške glasbe in koncertnih dogod-
kov hkrati z njihovo objavo v dnevnih časopisih, hkrati pa je bilo mogoče
posredovati povratne informacije o določeni izvedbi tako izvajalcem kot
tudi ustvarjalcem.

287
   282   283   284   285   286   287   288   289   290   291   292