Page 285 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2024. Glasbena kritika – nekoč in danes ▪︎ Music Criticism – Yesterday and Today. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 7
P. 285
povzetki
la okrog Richarda Wagnerja in Franza Liszta, tako imenovane »klasiciste«,
kot je bil (predvsem) Johannes Brahms, pa je izrazito zavračal. V številnih
kritikah, ki so bile pogosto pretirano sarkastične, se je posmehoval sklad-
bam, ki so bile po njegovem mnenju nedomiselne in dolgočasne, druga dela
pa je s slavnostnim izrazjem koval v zvezde. Članek ponuja pregled Wolfo-
ve estetike, ki se razkriva v kritikah, pa tudi pomen njegovih pogledov na
časniško pokrajino avstrijske metropole ob Donavi.
Ključne besede: odprava plemstva 1919, glasbena zgodovina 19. stoletja, glas-
bena kritika 1884–1887, Hugo Wolf
Helmut Loos
Glasba napredka in prihodnosti: o izvoru silovitega tiskovnega spora
v drugi polovici 19. stoletja
»Glasba prihodnosti« je bil udaren izraz, ki se je pojavil sredi 19. stoletja in
s katerim so želeli v takratnem glasbenem sporu zaznamovati tabor »nove
nemške šole«, dokler ga ta ni pozitivno sprejela in prevzela. Richard Wagner
je podžgal razpravo s spisom Umetnina prihodnosti (1850) in jo nato še bolj
razvnel z odprtim pismom z naslovom Glasba prihodnosti (1861). Čeprav je
Wagner v razmišljanjih sledil Ludwigu Feuerbachu, čigar vodstvu se je pod-
vrgel »brez kritičnega razmisleka«, je bila celotna razprava pravzaprav v
družbi širše zasidrana kot spor o usmeritvi vodstva novega srednjega sloja.
Judovsko-krščanska tradicija in ateistično moderno gibanje sta predstavljala
dva temeljno nasprotna tabora, ki sta z vsemi vmesnimi odtenki zaznamova-
la tudi glasbeno zgodovino.
Ključne besede: Ludwig Bischoff, Eduard Hanslick, August Wilhelm Am-
bros, dekristjanizacija, modernist
Wolfgang Marx
Glasbena kritika na Irskem
Glasbena kritika na Irskem je sledila splošnemu razvoju v drugih drža-
vah, zaradi lokalnih razmer pa je imela nekaj specifičnih razlik. To poglav-
je obravnava primere iz treh obdobij njene zgodovine: nastanka irske glas-
bene kritike sredi 19. stoletja, poznega 20. stoletja, ki ga ponazarja kariera
Charlesa Actona, in vpliva digitalne revolucije v 21. stoletju.
Prve kritike v irskih časnikih so bile zelo nekakovostne, saj so jih pogosto
pisali novinarji brez znanja o glasbi. Ocene izvedenih skladb in kakovosti
njihove izvedbe so bile neredko medle in neinformativne.
285
la okrog Richarda Wagnerja in Franza Liszta, tako imenovane »klasiciste«,
kot je bil (predvsem) Johannes Brahms, pa je izrazito zavračal. V številnih
kritikah, ki so bile pogosto pretirano sarkastične, se je posmehoval sklad-
bam, ki so bile po njegovem mnenju nedomiselne in dolgočasne, druga dela
pa je s slavnostnim izrazjem koval v zvezde. Članek ponuja pregled Wolfo-
ve estetike, ki se razkriva v kritikah, pa tudi pomen njegovih pogledov na
časniško pokrajino avstrijske metropole ob Donavi.
Ključne besede: odprava plemstva 1919, glasbena zgodovina 19. stoletja, glas-
bena kritika 1884–1887, Hugo Wolf
Helmut Loos
Glasba napredka in prihodnosti: o izvoru silovitega tiskovnega spora
v drugi polovici 19. stoletja
»Glasba prihodnosti« je bil udaren izraz, ki se je pojavil sredi 19. stoletja in
s katerim so želeli v takratnem glasbenem sporu zaznamovati tabor »nove
nemške šole«, dokler ga ta ni pozitivno sprejela in prevzela. Richard Wagner
je podžgal razpravo s spisom Umetnina prihodnosti (1850) in jo nato še bolj
razvnel z odprtim pismom z naslovom Glasba prihodnosti (1861). Čeprav je
Wagner v razmišljanjih sledil Ludwigu Feuerbachu, čigar vodstvu se je pod-
vrgel »brez kritičnega razmisleka«, je bila celotna razprava pravzaprav v
družbi širše zasidrana kot spor o usmeritvi vodstva novega srednjega sloja.
Judovsko-krščanska tradicija in ateistično moderno gibanje sta predstavljala
dva temeljno nasprotna tabora, ki sta z vsemi vmesnimi odtenki zaznamova-
la tudi glasbeno zgodovino.
Ključne besede: Ludwig Bischoff, Eduard Hanslick, August Wilhelm Am-
bros, dekristjanizacija, modernist
Wolfgang Marx
Glasbena kritika na Irskem
Glasbena kritika na Irskem je sledila splošnemu razvoju v drugih drža-
vah, zaradi lokalnih razmer pa je imela nekaj specifičnih razlik. To poglav-
je obravnava primere iz treh obdobij njene zgodovine: nastanka irske glas-
bene kritike sredi 19. stoletja, poznega 20. stoletja, ki ga ponazarja kariera
Charlesa Actona, in vpliva digitalne revolucije v 21. stoletju.
Prve kritike v irskih časnikih so bile zelo nekakovostne, saj so jih pogosto
pisali novinarji brez znanja o glasbi. Ocene izvedenih skladb in kakovosti
njihove izvedbe so bile neredko medle in neinformativne.
285
