Page 286 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2024. Glasbena kritika – nekoč in danes ▪︎ Music Criticism – Yesterday and Today. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 7
P. 286
glasbena kritika – nekoč in danes | music criticism – yesterday and today
Obdobje, ko je bil Charles Acton glavni koncertni recenzent časopisa Iri-
sh Times, je vrhunec glasbene kritike na Irskem. Kakovost recenzij se je bi-
stveno izboljšala, Actonov vpliv onkraj strani časopisa pa priča o spoštova-
nju, ki ga je užival na irski glasbeni sceni.
Spremembe v glasbeni kritiki, ki jih je sprožila digitalna revolucija, niso
značilne le za Irsko; enako se pojavljajo povsod. Spletna revija, kot je Gol-
denPlec, je dokaz, da se lahko mali projekti obdržijo le z neplačanim delom,
vendar pa neformalna glasbena kritika na družbenih omrežjih presega geo-
grafske meje in z lahkoto vključuje ljudi z več celin.
Ključne besede: glasbena kritika, irska glasbena zgodovina, digitalna glas-
bena kritika, glasbena kritika in družbeni mediji, Charles Acton
Niall O‘Loughlin
Glasbena kritika s pozitivnim namenom: William Glock
in promocija treh skladateljev
Po diplomi na Univerzi v Cambridgeu in študiju klavirja pri Arturju Sch-
nablu v Berlinu je William Glock (1908–2000), po rodu Anglež, postal glas-
beni kritik in je leta 1934 najprej pisal za časopis The Daily Telegraph, nato
pa deset let za časopis The Observer, vse do leta 1946. Njegove kolumne se
osredotočajo na zelo širok in zanimiv nabor tem, zlasti pa na vrednost šte-
vilnih sodobnih glasbenih del, ki so jih vplivni starejši britanski glasbeni-
ki na splošno podcenjevali. Potem ko je zapustil The Observer, se je posvetil
raznovrstnim glasbenim dejavnostim, ki so izhajale neposredno iz njego-
vega kritiškega dela pri časnikih. Kot direktor edinstvene Poletne glasbene
šole v Dartingtonu na angleškem podeželju je privabljal pomembne, veči-
noma evropske skladatelje, postal je ustanovni urednik vplivne revije The
Score and IMA Magazine ter pripravil obsežen pregled nove glasbe v Evro-
pi za tretji program radia BBC. Leta 1959 je bil imenovan za glasbenega ure-
dnika pri BBC. Temeljito je prenovil vsebino BBC-jevega tretjega programa
in festivala Proms. V oddaje in koncerte je uvajal mnogo drznejšo glasbo,
še posebej sodobno glasbo, ki se je takrat izvajala na evropski celini, zlasti
dela Stravinskega, Weberna, Schönberga, Bouleza in Stockhausna. Kasneje
je postal glavni urednik v založbi Eulenburg Books, ki je izdala vrsto odlič-
nih publikacij, večinoma o sodobni glasbi. Na BBC je poskrbel za stalna na-
ročila, ki so pomagala številnim skladateljem. Zdaj je imel nadzor nad glas-
beno javnostjo v Veliki Britaniji, kar je vzbujalo tudi polemike.
Glock je s pomočjo vseh teh dejavnosti posebej poudarjal in prednostno
obravnaval tri skladatelje, ki se še niso uveljavili med britanskim občin-
286
Obdobje, ko je bil Charles Acton glavni koncertni recenzent časopisa Iri-
sh Times, je vrhunec glasbene kritike na Irskem. Kakovost recenzij se je bi-
stveno izboljšala, Actonov vpliv onkraj strani časopisa pa priča o spoštova-
nju, ki ga je užival na irski glasbeni sceni.
Spremembe v glasbeni kritiki, ki jih je sprožila digitalna revolucija, niso
značilne le za Irsko; enako se pojavljajo povsod. Spletna revija, kot je Gol-
denPlec, je dokaz, da se lahko mali projekti obdržijo le z neplačanim delom,
vendar pa neformalna glasbena kritika na družbenih omrežjih presega geo-
grafske meje in z lahkoto vključuje ljudi z več celin.
Ključne besede: glasbena kritika, irska glasbena zgodovina, digitalna glas-
bena kritika, glasbena kritika in družbeni mediji, Charles Acton
Niall O‘Loughlin
Glasbena kritika s pozitivnim namenom: William Glock
in promocija treh skladateljev
Po diplomi na Univerzi v Cambridgeu in študiju klavirja pri Arturju Sch-
nablu v Berlinu je William Glock (1908–2000), po rodu Anglež, postal glas-
beni kritik in je leta 1934 najprej pisal za časopis The Daily Telegraph, nato
pa deset let za časopis The Observer, vse do leta 1946. Njegove kolumne se
osredotočajo na zelo širok in zanimiv nabor tem, zlasti pa na vrednost šte-
vilnih sodobnih glasbenih del, ki so jih vplivni starejši britanski glasbeni-
ki na splošno podcenjevali. Potem ko je zapustil The Observer, se je posvetil
raznovrstnim glasbenim dejavnostim, ki so izhajale neposredno iz njego-
vega kritiškega dela pri časnikih. Kot direktor edinstvene Poletne glasbene
šole v Dartingtonu na angleškem podeželju je privabljal pomembne, veči-
noma evropske skladatelje, postal je ustanovni urednik vplivne revije The
Score and IMA Magazine ter pripravil obsežen pregled nove glasbe v Evro-
pi za tretji program radia BBC. Leta 1959 je bil imenovan za glasbenega ure-
dnika pri BBC. Temeljito je prenovil vsebino BBC-jevega tretjega programa
in festivala Proms. V oddaje in koncerte je uvajal mnogo drznejšo glasbo,
še posebej sodobno glasbo, ki se je takrat izvajala na evropski celini, zlasti
dela Stravinskega, Weberna, Schönberga, Bouleza in Stockhausna. Kasneje
je postal glavni urednik v založbi Eulenburg Books, ki je izdala vrsto odlič-
nih publikacij, večinoma o sodobni glasbi. Na BBC je poskrbel za stalna na-
ročila, ki so pomagala številnim skladateljem. Zdaj je imel nadzor nad glas-
beno javnostjo v Veliki Britaniji, kar je vzbujalo tudi polemike.
Glock je s pomočjo vseh teh dejavnosti posebej poudarjal in prednostno
obravnaval tri skladatelje, ki se še niso uveljavili med britanskim občin-
286
