Page 284 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2024. Glasbena kritika – nekoč in danes ▪︎ Music Criticism – Yesterday and Today. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 7
P. 284
glasbena kritika – nekoč in danes | music criticism – yesterday and today
nost namenjena različnim vrstam časopisnih člankov o glasbi v karlovškem
tisku in razponu tem, ki jih obravnavajo. Poskušali bomo odgovoriti na vpra-
šanje, kakšne novice o glasbi so dosegle javnost in kako so bile predstavljene,
ter posledično, kakšen je bil pomen glasbe kot kulturnega in družbenega de-
javnika v mestu Karlovac od začetka do konca 19. stoletja.
Ključne besede: Karlovec, glasbeno življenje, časopisi, 19. stoletje
Darja Koter
Lucijan Marija Škerjanc – kritik časopisa Jutro od leta 1927 do 1942
Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973) je bil eden najbolj dejavnih piscev glas-
benih kritik in esejev v zgodovini slovenske glasbe in je ustvarjal od konca
prve svetovne vojne do zgodnjih sedemdesetih let 20. stoletja. Poudarek je
na obdobju 1927–1942, ko je Škerjanc objavil glavnino svojih kritiških pri-
spevkov v ljubljanskem časniku Jutro. Osredotočal se je predvsem na in-
strumentalne, vokalne in vokalno-instrumentalne koncerte, medtem ko
opernim in operetnim predstavam, razen redkih izjem, ni namenjal stro-
kovne pozornosti, morda zato, ker so o tovrstnih glasbenih dogodkih pi-
sali drugi pisci, med drugim Stanko Vurnik, Slavko Osterc in Vilko Uk-
mar. Njegove objave v tem plodnem obdobju ponujajo izjemen kronološki
pregled koncertnega koledarja in splošnega kulturnega življenja v Ljublja-
ni med vojnama in v prvih letih okupacije mesta, ko je koncertna dejavnost
skoraj popolnoma zamrla. Škerjančevi kritiški zapisi so komplementarni
prikazi glasbenega življenja, umetnosti in uprizarjanja ter evidenca odzivov
javnosti (in kritikov) na umetniške dosežke. S svojim kritiškim posluhom
je obveščal in izobraževal občinstvo, tako profesionalno kot ljubiteljsko, s
svojimi estetskimi in strokovnimi merili pa je pomagal oblikovati odnos
javnosti do umetniške ustvarjalnosti in uprizarjanja.
Ključne besede: Lucijan Marija Škerjanc, Ljubljana, časopis Jutro, kritika
Hartmut Krones
Hugo Wolf kot glasbeni kritik v »prepirljivem« Dunaju
osemdesetih let 19. stoletja
Hugo Wolf je bil od 20. januarja do 24. aprila 1887 dejaven kot glasbeni
kritik v časniku rumenega tiska Wiener Salonblatt – internationale Ge-
sellschaftsrevue (»Dunajski salonski list – mednarodna družbena revija«),
ustanovljenem leta 1870. Napisal je skupno 112 prispevkov, s katerimi je po-
segel v razgreto dunajsko »glasbeno razdeljeno pokrajino«: pogosto se je
odprto postavil na stran tako imenovane »nove nemške šole«, ki se je zbira-
284
nost namenjena različnim vrstam časopisnih člankov o glasbi v karlovškem
tisku in razponu tem, ki jih obravnavajo. Poskušali bomo odgovoriti na vpra-
šanje, kakšne novice o glasbi so dosegle javnost in kako so bile predstavljene,
ter posledično, kakšen je bil pomen glasbe kot kulturnega in družbenega de-
javnika v mestu Karlovac od začetka do konca 19. stoletja.
Ključne besede: Karlovec, glasbeno življenje, časopisi, 19. stoletje
Darja Koter
Lucijan Marija Škerjanc – kritik časopisa Jutro od leta 1927 do 1942
Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973) je bil eden najbolj dejavnih piscev glas-
benih kritik in esejev v zgodovini slovenske glasbe in je ustvarjal od konca
prve svetovne vojne do zgodnjih sedemdesetih let 20. stoletja. Poudarek je
na obdobju 1927–1942, ko je Škerjanc objavil glavnino svojih kritiških pri-
spevkov v ljubljanskem časniku Jutro. Osredotočal se je predvsem na in-
strumentalne, vokalne in vokalno-instrumentalne koncerte, medtem ko
opernim in operetnim predstavam, razen redkih izjem, ni namenjal stro-
kovne pozornosti, morda zato, ker so o tovrstnih glasbenih dogodkih pi-
sali drugi pisci, med drugim Stanko Vurnik, Slavko Osterc in Vilko Uk-
mar. Njegove objave v tem plodnem obdobju ponujajo izjemen kronološki
pregled koncertnega koledarja in splošnega kulturnega življenja v Ljublja-
ni med vojnama in v prvih letih okupacije mesta, ko je koncertna dejavnost
skoraj popolnoma zamrla. Škerjančevi kritiški zapisi so komplementarni
prikazi glasbenega življenja, umetnosti in uprizarjanja ter evidenca odzivov
javnosti (in kritikov) na umetniške dosežke. S svojim kritiškim posluhom
je obveščal in izobraževal občinstvo, tako profesionalno kot ljubiteljsko, s
svojimi estetskimi in strokovnimi merili pa je pomagal oblikovati odnos
javnosti do umetniške ustvarjalnosti in uprizarjanja.
Ključne besede: Lucijan Marija Škerjanc, Ljubljana, časopis Jutro, kritika
Hartmut Krones
Hugo Wolf kot glasbeni kritik v »prepirljivem« Dunaju
osemdesetih let 19. stoletja
Hugo Wolf je bil od 20. januarja do 24. aprila 1887 dejaven kot glasbeni
kritik v časniku rumenega tiska Wiener Salonblatt – internationale Ge-
sellschaftsrevue (»Dunajski salonski list – mednarodna družbena revija«),
ustanovljenem leta 1870. Napisal je skupno 112 prispevkov, s katerimi je po-
segel v razgreto dunajsko »glasbeno razdeljeno pokrajino«: pogosto se je
odprto postavil na stran tako imenovane »nove nemške šole«, ki se je zbira-
284
