Page 203 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 203

Weiss, Jernej, ur. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim | Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific.
                         Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. https://doi.org/10.26493/978-961-293-425-5.203-217
                         © 2025 Jakob Barbo









                 Izbira tempa Mozartovih del
                 – skozi minsko polje zgodovinskih virov           1

                 Jakob Barbo
                 Univerza v Ljubljani
                 University of Ljubljana (PhD Student)




            Wolfgang Amadeus Mozart v svojem pismu očetu Leopoldu konec oktob­
                     1
            ra 1777 pri opisovanju igre Anne­Marie Stein kritično zapiše: »[N]ikoli ni
            dojela najnujnejše in najtežje stvari in glavne stvari v glasbi, in sicer tem-
            pa [...]« . Posebno vlogo izbire pravega tempa, ki ga skladatelj za razliko od
                   2
            drugih lastnosti glasbe, kot so tonska višina, ritem, dinamika, artikulacija,
            v odsotnosti primernega orodja ni mogel povsem natančno predpisati, pod­
            pirajo številna druga Mozartova pisma, denimo tisto, v katerem skladate­
            lja Muzija Clementija gladkomalo okliče za šarlatana, saj »na sonato napiše
            Presto, celo Prestissimo in alla Breve. – Igra pa Allegro v 4/4 taktu.« . O pra­
                                                                         3
            vi obsesiji Mozarta z določanjem pravega tempa pričajo tudi številne ohra­
            njene spremembe in dopolnitve besednih oznak, popravljanje taktnic, celo
            prepisovanje odsekov iz enega taktovskega načina v drugega. V svojih de­
            lih Mozart tako uporabi kar 97 različnih besednih oznak za tempo.  Bržko­
                                                                         4
            ne lahko tako njegovo besedno oznako Rondoja K. 298 Allegreto grazioso,


            1    Raziskovalno delo je podprla štipendija Univerzitetne ustanove ing. Milana Lenarči­
                 ča.
            2    »[S]ie das nothwendigste und härteste und die hauptsache in der Musique niemahlen
                 bekommen, nämlich das tempo […]«, Wilhelm A. Bauer in Otto Erich Deutsch, Briefe
                 und Aufzeichnungen (Kassel: Bärenreiter, 1963), št. 355.
            3    »[…] er schreibt auf eine Sonata Presto auch wohl Prestißimo und alla Breve. — und spiel-
                 lt sie Allegro im 4/4 tackt.«, Ibid., št. 750.
            4    Helmut Breidenstein, Mozarts Tempo-System: Ein Handbuch für die professionelle
                 Praxis (Baden­Baden: Tectum Wissenschaftsverlag, 2015), 9.


                                                                              203
   198   199   200   201   202   203   204   205   206   207   208