Page 205 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

izbira tempa mozartovih del – skozi minsko polje zgodovinskih virov
Mozartove glasbe se je torej treba opreti na načela tempa ordinaria, ki bi
jih v zvezi s taktovskim načinom skladbe lahko grobo povzeli: večja kot je
notna vrednost v imenovalcu taktovskega načina, počasnejša je doba. 11
Kljub temu da hierarhiji, v kateri metrum prednjači pred besedno
oznako, in dejstvu, da Mozartove oznake niso le pokazatelj karakterja stav-
ka, sodobni raziskovalci ne oporekajo, se za interpretacijo željenih tempov
še vedno pogosto uporablja vire, ki kljub časovni in prostorski bližini Mo-
zartu z njegovimi nameni nimajo nujno veliko skupnega. Za primer vze-
mimo alla breve taktovski način. Ta je po razumevanju teoretikov, kot sta
Kirnberger in Quantz, pomenil podvojitev tempa 4/4 taktovskega načina,
po drugi strani pa Riepel opozarja, da je pogosto izvajan prehitro ali Mar-
purg, ki pravi, da »hitrost ne sme narasti v norijo«. Tako ne preseneča sklep
12
13
nekaterih raziskovalcev, da je Mozart moral uporabljati različne vrste alla
breve taktovskega načina, katerega hitrost nista določila le taktovski način
in besedna oznaka, marveč tudi zvrst, ali pa da je ta ločitev alla breve na dve
vrsti, »zaenkrat [...] zavita v temo«, da teoretiki 18. stoletja ali »niso napisali
ničesar« ali pa so se še vedno držali »nerealističnega alla breve = dvakrat hit-
reje«. A kako lahko takšno interpretacijo sprejmemo z ozirom na besede
14
Leopolda: »Alla breve je okrajšava za sodi takt. Ima le dva dela in ni nič dru-
15
gega kot na dva dela razdeljen štiričetrtinski takt.« Stroga, relacijska loči-
tev med vlogo četrtinke v 4/4 taktovskem načinu in alla breve je omogočila
tudi praktično primerjavo hitrosti različnih dob v stavkih obeh taktovskih
načinov, s čimer sistem omogoča precej natančno posredovanje informacije
o hitrosti. Takole Wolfgang očetu naroča glede hitrosti izvajanja Haffnerje-
ve simfonije s prvim stavkom, pisanim v štiričetrtinskem taktovskem nači-
nu, zadnjim pa v alla breve: »prvi Allegro mora biti precej ognjevit. – Zadnji
– tako hiter, kot je le mogoče.« 16
11 Pri tem je doba notna vrednost v imenovalcu, razen v primeru 'trioliziranih' taktovskih
načinov, kot so na primer 6/8 in 6/4 (sestavljena iz po dveh dob), ali 9/8 (iz treh dob), 12/8
(iz štirih dob) in tako naprej.
12 Citirano po: Breidenstein, Mozarts Tempo-System, 13, 34.
13 Helmut Breidenstein, »Mozart’s Tempo Indications: What do they refer to?«, Das Or-
chester 52, št. 3 (2004): 17–22.
14 Breidenstein, Mozarts Tempo-System, 47.
15 »Der Allabreve ist eine Abkürzung des geraden Tactes. Er hat nur zween Theile, und ist
nichts anders, als der in zween Theile gebrachte Vierviertheiltact.« Mozart, Versuch einer
grundlichen Violinschule, 29.
16 »das Erste Allegro muß recht feüerig gehen. – das letzte –so geschwind als es möglich ist«.
Bauer in Deutsch, Briefe und Aufzeichnungen, št. 684.

205