Page 206 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
Opiranje na poplavo teoretičnih virov, nastalih v bližini Mozartovega
časa, v katerih lahko najdemo »za skoraj vsako pravilo [...] tudi sočasno na-
17
pisano njeno popolno nasprotje«, je torej le klavrn nadomestek popolnoma
subjektivne romantične interpretacije. Tako se zdi, da je interpret Mozarto-
ve glasbe ujet med dve skrajnosti, dva nasprotujoča si principa, ki ju je treba
uravnovesiti. Na eni strani nanj preži iluzija dosegljive objektivnost, katere
zasledovanje opravičuje strah pred »performativnim ustvarjanjem v nikoli-
-in-nikjer-obstoječi deželi skladateljeve namere«, na drugi pa mikavna su-
18
bjektivnosti, ki jo pravzaprav opisuje Leopold, ko svari, da
[t]udi če se skladatelj trudi, da bi še z več pridevniki in drugimi beseda-
mi jasneje pojasnil zahtevano hitrost, še vedno ne more natančno opi-
sati hitrosti, ki so je želi pri izvajanju skladbe. Zato jo je treba razbrati iz
skladbe same, po čemer je mogoče brez dvoma prepoznati pravo vred-
nost glasbenika. 19
Vprašanje na neizogibni saltus fidei obsojenega iskanja pravega raz-
merja med skrajnostnima je pravzaprav vprašanje relevatnosti virov, ki za-
dovoljivo zapolnjujejo vrzeli nenapisanega.
Na katere vire se torej lahko opremo? Resnično neoporečen vir pred-
stavljajo Mozartov lastni notni zapis, njegovi popravki, nanašajoči se nanj,
oboje pa dopolnjujejo skladateljeva pisma. Četrti vir, ki zanesljivo prednjači
pred teoretskimi traktati sodobnikov, je Leopoldova violinska šola.
Vpliv Leopolda na svojega sina potrjujejo številna pisma, ki izkazuje-
jo, da sta si delila poglede na številna vprašanja glasbene teorije. Zanimi-
va anekdota, ki jo je Wolfgang delil z očetom v pismu 20. februarja 1784, se
nanaša neposredno na vprašanje pravilnega zapisa metruma in nedvomno
izpriča strinjanje očeta in sina:

[...] včeraj sem imel srečo slišati gospoda Freÿholda igrati koncert, ki ga
je sam sestavil. – V njegovem igranju sem našel malo in pogrešal veli-
ko [...] Pri Adagiu sem bil vesel, da je bil kratek; – Adagio je igral tudi,
17 Charles Rosen, Classical Style: Hayden Mozart Beethoven (WW Norton & Company,
1997), 115.
18 Thomas Bauman, »“The Tempo Indications of Mozart.” By Jean-Pierre Marty,« Per-
formance Practice Review 4, št. 1 (1991): 98
19 »Und wenn auch gleich der Componist die Art der Bewegung durch Beyfügung noch
anderer Beywörter und Nebenwörter deutlicher zu erklären bemühet ist: so kann er
doch unmöglich jene Art auf das genaueste bestimmen, die er bey dem Vortrage des
Stückes ausgedrücket wissen will. Man muß es also aus dem Stücke selbst herleiten:
Und hieraus erkennet man unfehlbar die wahre Stärke eines Musikverständigen.« Mo-
zart, Versuch einer grundlichen Violinschule, 30.

206