Page 207 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

izbira tempa mozartovih del – skozi minsko polje zgodovinskih virov
ko je bil pri vas – ker se že od začetka tisti, ki so ga spremljali, niso mog-
li znajti, saj je bila skladba napisana v 4/4 taktu, on pa jo je igral alla bre-
ve – in ko sem potem nanjo z lastno roko napisal alla breve, je priznal,
da se je nad tem pritoževal tudi Papa v Salzburgu. 20
Tako papa kot sin sta se torej zavedala izjemne pomembnosti tak-
tovskega načina kot glavnega sporočila o tempu dela. Pismo pa nudi tudi
odgovor na vprašanje, zakaj je bilo upoštevanje načela tako pomembno –
zasedba, ki je spremljala solista, se je v odsotnosti dirigenta lahko zanašal
le na zapis v partih, ki je predpisoval štiridobni takt. Solist je v tem prime-
ru izvajalce zmedel z izvajanjem alla breve, dvodobnega taktovskega nači-
na, prav tako pa bi jih lahko zmedel z izvajanjem osemdobnega ali nemara
enodobnega – razkroj pravil, ki metrum povezujejo z dobo, pušča odprto
marsikatero možnost.
Drugi omalovažujoči argument iz literature, ki spregleda resnično glo-
bino Leopoldove violinske šole, pravi, da je bila tovrstnim priročnikom,
namenjenim začetnikom pri učenju inštrumentov (kot so jih poleg Leo-
polda napisali na primer Quantz, C. Ph. E. Bach, Marpurg, Tosi/Agrico-
la), pripisana prevelika vrednost, saj da njihova razširjenost »ni temeljila na
splošni veljavnosti njihovih navodil, ampak na dejstvu, da so bile preprosto
21
najznamenitejše šole stoletja za flavto, klavir, petje in violino.« V svoji pe-
dagoški funkciji naj bi bile nagnjene k posploševanju in poenostavljanju:
tistega, kar se jim zdi samoumevno, ne omenjajo in »pod pritiskom svojega
sistema ustvarjajo nerealistične konstrukcije«. 22
Prevpraševanje relevantnosti virov, katerih poenostavljanje bi lahko
pripisali pedagoškemu pristopu, je v nekaterih primerih vsekakor na mes-
tu, denimo pri strogih relacijah med tempi, kot jih v svoji šoli za flavto ome-
nja Quantz leta 1752:
Allegro assai je torej od teh štirih glavnih vrst tempa najhitrejši. Allegre-
to je še enkrat tako počasen. Adagio cantabile je še enkrat bolj počasen
20 »[…] gestern war ich so glücklich den Hr: freÿhold ein Concert von seiner eigenen scompo-
sition spiellen zu hören. – in seinen spiell fand ich wenig, und vermisste viel; – seine gan-
ze Bravour besteht in der dopelzunge – sonst hört man aber auch gar nichts – beÿm Ada-
gio war ich froh daß es sehr kurz war; – das Adagio hat er auch beÿ ihnen geblasen – denn,
von anfang konnten sich die accompagnierenden nicht darein finden, weil das stück in
vierviertlstackt geschrieben war, und er es im Alla Breve bließ – und, da ich dann mit eig-
ner hand Alla Breve dazu schrieb, er mir gestund, daß Papa in Salzburg auch darüber ge-
zankt hätte.« Bauer in Deutsch, Briefe und Aufzeichnungen, št. 776.
21 Breidenstein, »Mozart’s Tempo Indications: What do they refer to?«, 13.
22 Cit. po: Ibid.

207