Page 204 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
ma non troppo presto, però non troppo adagio. Così-così-con molto garbo ed
espressione razumemo kot šalo na račun lastne pedantnosti. 5
O Mozartovih nerazumljenih prizadevanjih posredovati željeni tempo
poustvarjalcem svojih del pričajo številna tozadevna nestrinjanja glasbeni-
6
kov, o katerih lahko beremo v času takoj po skladateljevi smrti, prav tako
so se za podobno jalove izkazale naknadne metronomizacije skladateljevih
del. Pri slednjih gre vendarle za pravzaprav terciarne vire, ki bolj kot o hi-
trosti glasbe pričajo o hitrosti, s katero se je z naglim širjenjem in narašča-
8
7
jočo priljubljenostjo spreminjala njena interpretacija. Goebel opozarja, da
je do napak pri interpretaciji že neposredno po Mozartovi smrti prihajalo
zaradi zanemarjanja pomembnosti taktovskega načina. Ta ja še v Mozarto-
vem času kraljeval na vrhu hierarhije deskriptorjev tempa, beseda za tem-
po pa je služila zgolj kot dodatna informacija. V hierarhiji je prišlo do me-
njave – beseda za tempo je taktovski način izpodrinila, proces zamenjave
9
v pozabo tonečega sofisticiranega sistema zapisovanja tempa pa je pomagal
pospešiti metronom.
Mozart je hierarhijo metruma in besedne označbe zanesljivo razumel
še v prvem, starejšem smislu. Kot piše oče Leopold v Versuch einer gründli-
chen Violinschule iz 1756, po tem ko našteje uporabne taktovske načine: »Ti
taktovski načini že zadostujejo, da do neke mere pokažemo naravno razliko
10
med počasno in živahno melodijo [...]«. Šele pozneje predstavi tudi besedne
oznake, ki to glavno informacijo o hitrosti dopolnjujejo. Za interpretacijo
5 Že Rondo sam nosi šaljivo oznako Rondieaoux, napisano na sredo lista. Besedna oznaka
za tempo sledi levo. Wolf-Dieter Seiffert, »Neue Mozart Ausgabe, Serie VIII: Kammer-
musik«, ur. Jaroslav Pohanka, kritično poročilo (Kassel: Bärenreiter-Verlag, 1989).
6 Glej: Reinhard Goebel, »Mozart: Serenades«, predgovor k zgoščenki (Holzgerlingen:
Hännsler Classics, 2021).
7 Najbližje Mozartovega življenja so metronomizacije, ki jih je za opero Don Giovanni
za Allgemeine Musikalische Zeitung priskrbel Johann Wenzel Tomaschek, o katerem
tedanji urednik Gottfried Wilhelm Fink poroča, da je v Prago prišel leta 1791, štiri
leta po prazivedbi priljubljene opere. Tomaschekovo navdušenje nad delom, ki bi naj
ga po besedah Finka izvajala enaka zasedba, ki je delo igrala pod Mozartovim vod-
stvom, naj bi bilo tolikšno, da je lahko celotno opero na klavir zaigral po spominu.
Gottfried Wilhelm Fink, »Ueber das Bedürfniss, Mozart’s Hauptwerke unserer Zeit
so metronomisirt zu liefern, wie der Meister selbst sie ausführen liess«, Allgemeine
musikalische Zeitung 41, št. 25 (1839): 477–80.
8 Goebel, »Mozart: Serenades«, 6.
9 George Houle, Meter in music, 1600–1800: Performance, perception, and notation
(Bloomington & Indianapolis: Indiana University Press, 1987), 60–1.
10 »Diese Gattungen der Tacte sind schon hinlänglich den natürluchen Unterschied einer
langsamen und geschwinden Melodie einigermassen anzuzeigen […]«, Leopold Mozart,
Versuch einer grundlichen Violinschule (Augsburg: Lotter, Johann Jacob, 1756), 28–9.

204