Page 209 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

izbira tempa mozartovih del – skozi minsko polje zgodovinskih virov
27
imen, ki pričajo o njegovi široki razgledanosti, omenja denimo Carla Phil-
lippa Emanuela Bacha, Tosija in Agricolo, Riepla, d‘Alemberta, Reameau-
28
ja in druge. V istemu pismu ženo in sina, ki je opazil francoski prevod Le-
opoldove violinske šole v izložbi trgovine, prosi, da mu ga pošljeta, saj ga
za razliko od drugega prevoda, izdanega v času njegovega življenja, v nizo-
zemščini, v svojem arhivu še ni imel. Wolfgang mu obljubi, da bo knjigo
posal, zraven pa dodal tudi Tonwissenschaft und Tonseztekunst Georga Jo-
sepha Voglerja. Dejstvo je zanimivo, saj je Voglerja, manheimskega vice ka-
pelnika, Mozart v pismu očetu 4. novembra 1777 opisal kot »mračnega glas-
benega šaljivca, izredno domišljavega in nesposobnega človeka«, ki da »ga ves
orkester ne mara«, a je knjigo očetu vseeno poslal, saj je poznal očetovo za-
nimanje za glasbeno teorijo – očitno tudi tistih skladateljev, ki jih sam ni
cenil. Oba razpona imen pričata o Leopoldovem poznavanju in zanima-
29
nju za vire iz vse Evrope iz različnih časovnih obdobij, kažeta pa tudi na
njegovo trdno prepričanje, da lahko prispeva k razvoju glasbene teorije, pa
31
30
tudi na nujnost takšnega prispevka. Kot ugotavlja Ford, je treba »Versu-
ch razumeti kot popoln izraz Leopoldove ideologije«, ki temelji na metodič-
nem izobraževanju – delo naj bi po Leopoldovih lastnih besedah »utrlo pot
mladim, ki imajo radi glasbo [...], obeh spolov in vseh slojev [...], z gotovostjo
vodilo k dobremu glasbenemu okusu«, s čimer bi se izognili pustiti »najlepše
darove narave [...] tavati kot neoskrbovane sadike v gozdu.« 32
Enotno stališče glede zapisa metruma in tempa, ki smo ga izkazali, ter
aktualnost in natančnost Leopoldove šole nam torej omogočata, da jo poleg
Wolfgangovih lastnih zapisov prištevamo med zanesljive vire za interpre-
tacijo zapisa tempa. S temi viri vzpostavljeni teoretični sistem je že sam po
sebi precej robusten, v primeru vrzeli pa se je smotrno najprej obrniti na te-
oretske traktate avtorjev, ki jih Leopold omenja v svoji šoli. Ostali viri lahko
27 Thomas McPharlin Ford, »Between Aufklärung and Sturm und Drang: Leopold and
Wolfgang Mozart’s view of the World« (Doktorska disertacija, University of Adelai-
de, 2011).
28 »Tosija in Agricole, [...] Fuxa, Riepla, Marpurga, Mathesona, Spies, Scheibeja, d‘Alember-
ta, Rameauja in drugih«, Bauer in Deutsch, Briefe und Aufzeichnungen, št. 452.
29 Leopold je na Wolfgangovo pismo, v katerem se je obregnil ob Voglerja, odgovoril sled-
njemu v obrambo, češ da je »oseba, ki je, kot vem, izdala traktat o glasbeni kompoziciji.
Zelo dobro se spozna na konktrapunkt in algebro ter ima pod svojim nadzorom glasbeno
šolo ali akademijo za mlade […] mora biti zelo pameten človek, saj ima volilni [knez] o
njem zelo visoko mnenje.« Ibid., št. 365.
30 Ford, »Between Aufklärung and Sturm und Drang: Leopold and Wolfgang Mozart’s
view of the World,« 32–4.
31 Ibid.
32 Ibid., 33–4.

209