Page 213 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 213
izbira tempa mozartovih del – skozi minsko polje zgodovinskih virov
prav tako vsebujejo, zaradi česar Hammerstein sklepa, da je bila melodija
43
42
v obliki, ki jo je uporabil Mozart, v 18. stoletju splošno sprejeta. Rathey
kot protiargument navaja, da je na Mozartovo odločitev za uporabo kora-
la kot »najčistejše zvrsti glasbe« za Gesang der Geharnischten, ki obravnava
podobno temo, morda neposredno vplivala Kirnbergerjeva melodija rav-
no zato, ker ponazaja »umetnost čistega stavka v glasbi«, kot se glasi prevo-
da dela naslova traktata. Poleg tega obstajajo ohranjene skice Mozartovih
študij kontrapunkta, ki vključujejo tri rešitve Kirnbergerjeva kanona, na-
pisanega na naslovni strani Die Kunst, in so najverjetneje nastale istega leta
(1782) kot študija dotične zborovske melodije, ki jo Mozart pozneje uporabi
v Čarobni piščali. Čeprav je ta argument bolj prepričljiv, ne dokazuje, da
44
bi Mozart moral poznati Kirnbergerjevo pisanje, saj je kanon mogoče naj-
ti tudi v Voglerjevi Betrachtungen der Mannheimer Tonschule iz leta 1780,
himno pa v Kirnbergerjevi ediciji Hasslerjeve Psalmen und christliche Ge-
sänge iz leta 1777. A četudi bi Mozart Kirnbergerjevo delo poznal, ni mo-
45
goče dokončno trditi, da se je strinjam z vsem, kar je bilo v njem napisano.
Tako je treba ponovno proučiti vprašanje, na kakšen način je Mo-
47
46
zart denimo uporabljal 6/8 taktovski način. Tako Kirnberger kot Koch
ga pojmujeta izrazito sodobno, in sicer ga predstavljata v dveh oblikah:
enostavnega (nem. zusammengesetzte) sestavljata dve neenako poudarje-
no dobi, vsako izmed katerih podeljujejo tri osminke, in kot sestavljenega
48
(nem. einfache), ki opisuje združitev dveh popolnoma enakih taktov tro-
dobnega takta (v resnici gre torej za trodobni takt). V delih pomembnih te-
oretikov 18. stoletja je takšno dvojno pojmovanje široko prisotno, prav tako
pa sestavljanje taktovskih načinov ni omejeno le na 6/8 taktovski način.
49
Tako se zdi nenavadno, da sestavljenih Leopold ni vključil med taktovske
42 Ibid.
43 Rathey, »Mozart, Kirnberger and the idea of musical purity«, 252.
44 Ibid., 241–4.
45 Ibid.
46 Kirnberger, Die Kunst des reinen Satzes in der Musik, 106.
47 Christoph Heinrich Koch, Musikalisches Lexikon (Frankfurt am Main: August Her-
mann ml., 1802), 1307.
48 V zvezi s terminoma je prišlo do prave terminološke zmede, saj sta v nekaterih primerih
sestavljeni (nem. zusammengesetzte) ali mešani (nem. vermischte), kot sta jih opredelila
Koch in Kirnberger, rabljena ravno obratno. Vprašanje podrobneje obravnava Breiden-
stein. Breidenstein, Mozarts Tempo-System, 81.
49 Floyd K Grave, »Metrical Displacement and the Compound Measure in Eighte-
enth-Century Theory and Practice«, Theoria 1 (1985): 28–30.
213