Page 215 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

izbira tempa mozartovih del – skozi minsko polje zgodovinskih virov
kot Wolfgangu tuja, kar kažejo tudi nekatere sodobne študije aplikacije
Kochove teorije sestavljenih taktov. 54
Če povzamem, področje proučevanja sistema zapisa tempa Wolfgan-
ga Amadeusa Mozarta torej še ni povsem izčrpano. Kot poskušam prikaza-
ti, se je preteklost v želji po zgodovinski točnosti, a ne na račun poustvar-
jalčeve svobode, vse preveč osredinjala na pragmatično interpretacijo, ki je
med relevantne vire zajela tudi takšne, ki to niso. Tako se je vselej treba vra-
čati k zanesljivo točnim besedam in notam izpod peresa enega ali drugega
Mozarta, šele nato pa vrzeli dopolniti s kritično presojo del ostalih teore-
tikov, med katerimi ne smemo zanemariti starejših, ki so imeli na Leopol-
da in posledično na Wolfganga izjemen vpliv. Zlasti je treba ponovno pre-
učiti relevantnost sestavljenih taktovskih načinov za Mozartovo glasbo. Če
sta teorija in praksa dovolj prepričljivo predstavili in podprli argumente za
njihovo uporabo, ki Mozarta slika kot pionirja sestavljanja taktovskih na-
činov, je treba proučiti, četudi le za voljo raziskovalne doslednosti, protiar-
gument, ki se naslanja na stare vire, v katerih ni dvoma o dvodelni zasno-
vi 6/8 taktovskega načina.

Bibliografija

Literatura
Abert, Hermann. W. A. Mozart, neubearbeitete und erweiterte Ausgabe von Otto
Jahns Mozart, 2 vols. Vol. 2. Leipzig: Breitkopf and Härtel, 1924.Badura-
Skoda, Eva in Paul Badura-Skoda. Interpreting Mozart: The Performance
of His Piano Pieces and Other Compositions. New York: Routledge, 2008.
Bauer, Wilhelm A. in Otto Erich Deutsch. Briefe und Aufzeichnungen. Kassel:
Bärenreiter, 1963.
Breidenstein, Helmut. Mozarts Tempo-System: Ein Handbuch für die
professionelle Praxis. Baden-Baden: Tectum Wissenschaftsverlag, 2015.
Ford, Thomas McPharlin. »Between Aufklärung and Sturm und Drang:
Leopold and Wolfgang Mozart’s view of the World«. Doktorska disertacija,
University of Adelaide, 2011.
Goebel, Reinhard. »Mozart: Serenades«, predgovor k zgoščenki. Holzgerlingen:
Hännsler Classics, 2021.
54 Dvojno interpretacijo 6/8 taktovskega načina pod vprašaj postavlja raziskava Ita, ki je s
pomočjo statistične analize mest v taktu, na katerih se pojavljajo kadence, testiral teo-
rijo Kocha in sklenil, da na podlagi izbranih mest kadenc ni mogoče sklepati, da bi Mo-
zart 6/8 takt uporabljal kot sestavljeni, ampak le kot enostavni, triolizirani 2/4, glede na
Kochovo teorijo. John Paul Ito, »Koch’s Metrical Theory and Mozart’s Music«, Music
Perception: An Interdisciplinary Journal 31, št. 3 (2014): 205–22.

215