Page 212 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
Kaj pa sprememba besedne oznake iz Prestissimo v Allegro assai? Ra-
zen omenjenega pisma o Clementiju ne moremo biti prepričani o Wolfgan-
govi lastni hierarhiji besednih oznak. Naslednji najboljši vir je Leopoldov
Versuch, kjer v resnici najdemo odgovor: »Prestissimo […] označuje najhi-
trejši tempo, Presto assai pa skoraj tega [...], Presto [...] in Allegro assai [...] se
37
od njega le malo razlikujeta.« Kljub temu da sta si oznaki med seboj zelo
podobni, bi Prestissimo bil še hitrejši, torej – ob predpostavki, da Mozart ni
želel spremeniti željenega tempa – je »naravno gibanje« alla breve počasnej-
še od tistega 2/4 takta, saj je prvi moral biti dopolnjen z besedno oznako za
hitrejši, in to najhitrejši tempo. To se sklada z očitno še vedno veljavnimi,
že omenjenimi principi tempa ordinaria.
A ugotovljeno ujemanje Mozartovega zapisa in Kirnbergerjevih besed
nas lahko zavajajoče pripelje do sklepa, da je vse, o čemer je slednji pisal, ve-
ljavno tudi za Mozarta. Mamljivost navezovanja na dobro prilegajoče, po-
drobno opisane in natančno razložene ideje Kirnbergerja za interpretacijo
Mozartove glasbe je do nedavnega opravičevala tudi domneva, da je Mo-
zart Kirnbergerjeve teorije poznal, saj je za zbor iz Čarobne piščali upora-
bil melodijo luteranske himne Ach Gott, vom Himmel sieh darein, ki jo Kir-
nberger citira v svojem delu Die Kunst des reinen Satzes in der Musik iz leta
1776. Abert to utemeljuje z dejstvom, da se druga vrstica himne začne za
39
38
terco nižje od izvirnika tako v Mozartovi kot v Kirnbergerjevi postavitvi.
40
Kot ugotavlja Rathey, so poznavalci Mozarta skoraj štiri desetletja podpi-
rali Abertovo predvidevanje, dokler je ni pod vprašaj postavil Hammerste-
41
in. Ta je podvomil v idejo, da je Mozart himno prepisal iz Kirnbergerjev
knjige, saj ni dokazov, da bi Mozart sicer poznal traktate severnonemške-
ga teoretika, poleg tega naj bi himno moral poznati iz drugega vira, saj Kir-
nbergerjev citat ne vključuje podpisanega besedila. Nazadnje bi spremem-
bo na začetku druge vrstice mogli razložiti s primerjavo izvirne melodije
iz 16. stoletja s tremi različnicami, ki jih je uporabil Bach in ki spremembo
oder wohl gar im 3/8 stände«. Ibid.
37 »Prestissimo [...] zeiget das geschwindeste Tempo an, und ist Presto assai fast eben dieß
[...] Presto [...] und das Allegro assai [...] ist wenig davon unterschieden«. Mozart, Versuch
einer grundlichen Violinschule, 48–9.
38 Markus Rathey, »Mozart, Kirnberger and the idea of musical purity: revisiting two
scetches from 1782«, Eighteenth Century Music 13, št. 2 (2016): 235.
39 Hermann Abert, W. A. Mozart, neubearbeitete und erweiterte Ausgabe von Otto
Jahns Mozart, 2 vols., vol. 2 (Leipzig: Breitkopf and Härtel, 1924).
40 Rathey, »Mozart, Kirnberger and the idea of musical purity«, 216.
41 Reinhold Hammerstein, »Der Gesang der geharnischten Männer. Eine Studie zu
Mozarts Bachbild«, Archiv für Musikwissenschaft 13, št. 1 (1956): 9–10.

212