Page 214 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 214

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...





















            Slika 3: Taktovski načini Leopolda Mozarta; vir: Mozart (Augsburg: Lotter, 1756)
            [v javni domeni]

                   50
            načine,  ki »že zadostujejo, da do neke mere pokažemo naravno razliko med
                                       51 52
            počasno in živahno melodijo« .  Njihove omembe ne najdemo niti v Wolf-
            gangovih pismih.
                 Ali ni enako, nemara celo bolj verjetno, da sta oče in sin 6/8 taktovski
            način razumela v starem smislu, pri katerem gre vselej za metrum z dve-
            ma neenako poudarjenima dobama, ki je utemeljen na spondejski stopici.
            Teoretiki, kot je denimo Zarlino,  ki ga Leopold omenja med svojimi vzo-
                                          53
            ri, svarijo ravno pred napačno interpretacijo tovrstnih taktov, ki so v res-
            nici sodi, zaradi podelitve na tri pa se lahko zdijo lihi. Povsem verjetno bi
            torej bilo, da je bila ideja sestavljenih taktovskih načinov tako Leopoldu

            50   Leopolodvi izbrani taktovski način, kljub temu, da ne vključujejo »neuporabnih« starih,
                 temeljijo na klasifikaciji, široko razširjeni v nemškem prostoru v 17. stoletju. Kot povze-
                 ma Houle, ta sistem taktovske načine, kot sta 6/8 in 12/8 šteje med lihe (nem. ungleiche),
                 kljub temu, da je bilo jasno, da gre v prvem primeru za dvodobni, v drugem pa štiridob-
                 ni taktovski način. Houle, Meter in music, 1600–1800, 43.
            51   Mozart,  Versuch einer grundlichen Violinschule, 28–9.
            52   Ne pozabimo, da Leopold ni samo izjemno dobro poznal glasbene teorije preteklosti,
                 ampak se v svoji violinski šoli ni bal znebiti nič več uporabnega balasta: »Gospodje umet-
                 niški sodniki naj ne zamerijo, da bom izpustil 4/8, 12/8, 9/8, 9/16, 12/16, 12/24, 12/4 tak-
                 tovski načini. Po mojem mnenju so neuporabni; v novejših delih jih najdemo malo ali pa
                 sploh ne; in zares imamo dovolj sprememb taktov, da lahko izražamo vse, zato jih ne po-
                 trebujemo ne več. Tisti, ki so mu všeč, naj jih kar ima. Da, z veseljem bi mu velikodušno
                 podaril tudi 3/1 takt, če me ne bi še vedno izzival iz nekaterih starih cekrvenih skladb«.
                 Ibid., 29.
            53   Gioseffo Zarlino, Le istitutioni harmoniche […], 4 vols., vol. 3 (Benetke: Franceschi
                 Senese, 1558), 209.


            214
   209   210   211   212   213   214   215   216   217   218   219