Page 211 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

izbira tempa mozartovih del – skozi minsko polje zgodovinskih virov

Slika 2: Drugi začetek 4. stavka K. 458; vir: Neue Mozart Ausgabe (1962) [v javni domeni].

34
35
Kirnberger, Schulz ali Türk . A razlago za spremembo lahko najdemo
33
celo brez nanašanja na pisanja Leopolda, saj o njej priča že natančen pre-
gled Wolfgangovih popravkov: v prvotni obliki stavka je v tretjem taktu nad
vsako noto moral napisati staccato artikulacijo, ki je na istem mestu v 2/4
taktu ne najdemo. To bi lahko pomenilo, da se je Mozart raje kot za prihra-
nek časa, ki ga prinaša manj črnih not v alla breve taktovskem načinu, od-
ločil za prihranek časa pri pisanju staccatov. Stavki v 2/4 taktovskem načinu
so torej lažje artikulirani kot tisti v alla breve, kar se, nazadanje, dobro skla-
da tudi z mnenjem drugih teoretikov, kot je Daniel Gottlieb Türk:
Večji kot so taktni deli ali glavni časi taktovskega načina, težja mora biti
izvedba. Tako je na primer skladba v 3/2 taktu izvedena z večjo težo, kot
če bi bila v 3/4, sploh pa v 3/8 taktovskem načinu. 36
33 Johann Philipp Kirnberger, Die Kunst des reinen Satzes in der Musik: aus sicheren
Grundsatzen hergeleitet und mit deutlichen Beyspielen erläutert (Berlin: Decker und
Hartung, 1774), 106.
34 Johann Abraham Peter Schulz, »Tact«, v Allgemeine Theorie der Schönen Künste, ur.
Johann Georg Sulzer (Leipzig: Wiedmannsche Buchhandlung, 1779), 258–69.
35 Türk, Klavierschule oder Anweisung zum Klavierspielen für Lehrer und Lernende,
360.
36 »Je größer die Takttheile oder Hauptzeiten einer Taktart sind, je schwerer muß der Vor-
trag seyn. So wird z.B. ein Tonstück im 3/2 weit schwerer vorgetragen, als wenn es im 3/4

211