Page 219 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

Weiss, Jernej, ur. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim | Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific.
Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. https://doi.org/10.26493/978-961-293-425-5.219-239
© 2025 Urban Stanič

Upoštevanje historičnega konteksta pri skladanju
kadenc za klavirske koncerte W. A. Mozarta

Urban Stanič
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana (PhD Student)

Uvod
Mozartovi klavirski koncerti so glasba, ki se je od njenega nastanka pa do
danes ustalila kot nepogrešljiv del repertoarja praktično vsakega klasične-
ga pianista. Tudi če se pianist odloči, da bo izvajal pretežno glasbo iz dru-
gih obdobij, se s koncerti W. A. Mozarta sreča vsaj v toku študija. Nema-
lo pianistov, kot so npr. Daniel Barenboim, Murray Perahia, Alfred Brendel
in Vladimir Aškenazi, je posnelo cel opus koncertov. Kljub temu pa neka-
tera odprta vprašanja in nedvomna zgodovinska dognanja ostajajo v sen-
1
ci izvajalske tradicije. Skladanje in improviziranje “Eingangov” ter kadenc,
igranje bassa continua in improvizacija ter dopolnjevanje notnega teksta
na splošno so le tri obsežne teme, ki jih v skladu s historičnim konteks-
tom upoštevajo le redki izvajalci. Osnovno vodilo pri vseh treh je, da not-
ni tekst ne pomeni vedno dobesedno tistega, kar piše. Na nekaterih mestih
1 »Eingangi so veliko krajši in enostavnejši od kadenc; njihova vloga je: povezovanje
dveh delov stavka ob tem, da predhodni del le redko odseva v njih. V angleščini se
imenujejo lead-ins, saj vodijo do naslednjega dela skladbe. Skoraj vedno so zgraje-
ni na dominanti tonalitete, ki sledi. Zato je verjetno bolje, da jih pojmujemo kot uvod
v naslednji del in ne kot most med dvema deloma. V Eingangih se skoraj nikoli ne
pojavijo teme ali motivi iz ostalih delov koncerta; namesto tega jih gradijo lestvice,
skoki, okraski in različne pasaže.« Eva Badura-Skoda in Paul Badura-Skoda, Inter-
preting Mozart: The Performance of His Piano Pieces and Other Compositions (New
York: Routledge, 2010), 251, 275, v: Urban Stanič, Upoštevanje historičnega konteks-
ta pri izvedbi in interpretaciji klavirskih koncertov W. A. Mozarta (magistrska nalo-
ga, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, 2021), 17.

219