Page 221 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

upoštevanje historičnega konteksta pri skladanju kadenc za klavirske koncerte ...
2
da je ena izmed dveh verjetno neke vrste skica za drugo. Proces komponi-
ranja je torej podoben procesu improvizacije.
Mozart je v nasprotju s takratno prakso napisal kadence za večino svo-
jih koncertov, za nekatere stavke celo več kadenc. Eva in Paul Badura-Skoda
verjameta, da je bil razlog za to, da skladatelj ni zaupal drugim izvajalcem,
da bi svoje kadence napisali oz. improvizirali po njegovem okusu. Drugač-
na kadenca bi pokvarila strukturo in značaj celotnega stavka. Mozart je v
pismu očetu z dne 22. januarja 1783 napisal, da bo poslal kadence in “Ein-
gange” za tretji stavek koncerta K. 271 za svojo sestro ob prvi priložnosti.
Njegova sestra kadenc ni improvizirala ali komponirala sama, to pa bi lah-
ko namesto nje storil njun oče, Leopold Mozart, ki je bil skladatelj. Eva in
Paul Badura-Skoda domnevata, da Mozartovo pismo pomeni, da ni hotel,
3
da njegov oče napiše kadence za njegovo sestro, ampak je to raje storil sam.
V tistem času pa so izvajalci v skladu s takratno prakso izvajali koncerte
drugih skladateljev z lastnimi kadencami, kot na primer Beethoven, ki se
ni ravnal po Mozartovem slogu, zato Mozart ni mogel pričakovati, da bodo
izvajali njegove kadence.
Po letu 1784 nimamo ohranjenih kadenc za Mozartove klavirske kon-
4
certe, razen ene za koncert K. 488 in dveh za koncert K. 595. To pomeni,
da v šestih klavirskih koncertih najdemo le fermate, ki označujejo pros-
tor za kadenco. Obstajajo domneve, da Mozart ni želel, da bi ostali pozna-
li njegove kadence, ali da je kadence vedno improviziral in tako ni potrebo-
val zapisov. Prva domneva je v navzkrižju s tem, da Mozart nikoli ni kazal
nagnjenj k zavijanju svoje glasbe v skrivnost. Druga pa se ne sklada z zapi-
som iz pisma Mozarta svoji sestri z dne 8. aprila 1785, kjer piše, da ima (iz-
pisane) kadence za koncerta K. 466 in K. 467, za katera se kadence do danes
niso ohranile. Mozart je kadence vedno zapisoval na posamezne liste pa-
pirja. Izjema je prvi stavek koncerta K. 488, kjer je kadenca del partiture. To
je morda razlog, zakaj nimamo kadenc za šest njegovih koncertov – mož-
no je, da so se listi izgubili. Vsekakor bi izpuščanje kadence podrlo struktu-
ro vsakega stavka iz teh koncertov, zato moramo pri izvedbi ali zaigrati ka-
denco drugega skladatelja ali pa ustvariti novo. 5

2 Eva Badura-Skoda in Paul Badura-Skoda, Interpreting Mozart: The Performance of
His Piano Pieces and Other Compositions (New York: Routledge, 2010), 252.
3 Ibid., 251–2.
4 Ibid., 252.
5 Ibid., 252–3.

221