Page 222 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
Slog Mozartovih kadenc
Pri pisanju kadence se lahko orientiramo po slogu Mozartovih lastnih ka-
denc, seveda pa nam tega ni treba upoštevati. Skladatelji od Beethovna da-
lje so napisali mnogo kadenc za Mozartove koncerte, ki jim kadence manj-
kajo, v lastnem slogu. Poslušalec morda doživi prevelik šok ob spremembi
sloga med predhodnim delom stavka in kadenco ter med kadenco in zak-
ljučnim tuttijem. Po mnenju Eve in Paula Badura-Skoda je takšno mešanje
slogov nedopustno. Po našem mnenju ima tak preskok komičen učinek, če
je preveč nenaden in če je kontrast prevelik. Uporaba prvin iz drugih glas-
benih slogov pa je popolnoma legitimna, še posebej, če upoštevamo, da se
Mozartovi sodobniki verjetno niso ravnali po njegovih ostalih kompozici-
jah. V umetnosti je včasih moteč kontrast tudi sam po sebi umetniška prvi-
na. Vseeno pa se lahko zelo poglobimo v Mozartov slog, če se poskušamo
ravnati po njegovem načinu pisanja. Eva in Paul Badura-Skoda sta izlušči-
la nekaj t. i. pravil, ki veljajo za Mozartove kadence, še posebno za kadence
hitrih stavkov. Kadence tudi razčlenita in raziščeta Mozartov proces kom-
poniranja. Bolj splošna pravila za kadence je napisal že D. G. Türk (1750–
1813), ki kot Mozartov sodobnik ponuja vpogled v prakso tistega obdobja.
Po mnenju D. G. Türka je namen kadence, da »ne samo zadrži uči-
nek, ki ga je naredila skladba, ampak ga tudi ojača, kolikor je možno.« Ka-
denca naj torej sledi značaju stavka. Če je stavek vesel in nedolžen, naj bo
takšna tudi kadenca, podobno pa velja za mračnejše stavke. Da ohranimo
povezavo s stavkom, pa Türk svetuje, naj uporabimo material, ki je v njem
najpomembnejši. Smisel kadence po njegovem ni razkazovanje tehničnih
spretnosti, kar velja tudi za vse ostale dodatke originalnemu tekstu. Značaj
skladbe lahko zadržimo z uporabo motivov iz stavka, ki so citirani dobese-
dno, v transpoziciji ali pa variirani na različne načine. Harmonski postopi,
ki jih uporabljamo, naj sledijo tistim, ki jih je uporabil skladatelj, kakor pra-
vi tudi Türk: »Pod nobenim pogojem ni dovoljeno zaiti v glasbene vode, kjer
skladatelj v skladbi ni bil. To pravilo ima osnovo, mislim, v zakonu enovito-
6
sti umetniškega dela ...«. Mozart v svojih kadencah ne modulira v druge to-
nalitete, harmonske spremembe imajo vedno kvečjemu funkcijo izmika.
Modulacija je sicer značilna za npr. Beethovna. Izogiba se zapletenim har-
monskim alteracijam, če pa jih že uporabi, pa se kmalu vrne v prvotno tona-
liteto. Eva in Paul Badura-Skoda razvrstita Mozartove hitre stavke (cantabile
6 Daniel Gottlob Türk, Clavierschule oder Anweisung zum Clavierspielen für Lehrer
und Lernend (Leipzig: Schwickert, 1789), 387f, v: Eva Badura-Skoda in Paul Bad-
ura-Skoda, Interpreting Mozart: The Performance of His Piano Pieces and Other
Compositions (New York: Routledge, 2010), 256–7.

222