Page 223 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 223

upoštevanje historičnega konteksta pri skladanju kadenc za klavirske koncerte ...
            in praznični allegro maestoso stavki, allegretto grazioso tretji stavki in ele-
            gantni finalni rondoji v 6/8 taktovskem načinu) in opazita, da so si kadence
            pri posameznem tipu podobne. Svetujeta, naj pred pisanjem zberemo teme
            in motive, ki se pojavijo v stavku, ter jih zapišemo. Vedno lahko uporabimo
            dobeseden citat odsekov, ki jih je prej uporabil skladatelj, dopuščata pa tudi
            uporabo odsekov iz drugih koncertov ali kadenc. Mozart sam je določe-
            ne odseke uporabil v več različnih kadencah, kot npr. druga za prvi stavek
            koncerta K. 414 in edina za prvi stavek koncerta K. 488. Pomembno je, da
            kadenca ni predolga. V Mozartovem času je bilo očitno mnogo izvajalcev,
            ki so igrali nesorazmerno dolge kadence. Türk piše v svoji Klavierschule,
            da ima neredko vtis, da igrajo nekateri koncerte le zato, da bi pokazali svo-
            je kadence, ki vsebujejo različne pasaže in virtuozne vložke, ki nimajo nič
                                            7
            skupnega z materialom iz koncerta.  Mozartova najdaljša zapisana kadenca
            za stavek v 4/4 taktovskem načinu je dolga 36 taktov, za 6/8 stavek 40 taktov,
            za tretji stavek v 2/4 načinu 54 taktov in za prvi stavek v 3/4 načinu 32 tak-
            tov. Nekatere kadence sestojijo iz le nekaj taktov. Eva in Paul Badura-Sko-
            da zapišeta še dve stvari, ki se jima Mozart izogiba: vpeljevanju tem eno za
            drugo brez jasne meje in koncu kadence, ki bi bil enak koncu zaključnega
            sola (pred kadenco). 8
                 Vsako Mozartovo kadenco lahko načeloma razdelimo na tri dele: zače-
            tni, kjer srečamo ali tematski material ali pa virtuozne pasaže; srednji, kjer
            se tematski material obdela z uporabo sekvenc; in zaključni, ki spet vsebuje
            virtuozne pasaže in se konča s trilčkom, ki vodi na toniko. Če se začetni del
            začne s temo, je to navadno prva tema, le z drugačno harmonizacijo. Lahko
            pa je tudi motiv, ki ga orkester zaigra pred kadenco, torej motiv, ki ga klavir
            prej še ni igral. Včasih uporabi tudi temo iz sredine stavka ali vpelje (v po-
            časnih stavkih) povsem novo temo. Tema navadno ni citirana v celoti, tem-
            več nastopijo pred koncem pasaže, harmonije pa se razlikujejo od prvotnih.
            V kadencah za klavirske sonate Mozart uporabi pri temi mutacijo iz dura v
            mol. To lahko naredimo tudi v kadenci za koncert ali pa uporabimo obratno
            mutacijo, iz mola v dur. Pasaže lahko vodijo naravnost v naslednji del ka-
            dence ali pa se prej ustavijo, navadno na dominantnem septakordu. Začetni
            del lahko sestoji tudi samo iz virtuoznih pasaž, ki so navadno osnovane na
            odsekih iz stavka, lahko pa so tudi proste. V tem primeru je navadno dolg
            od šest do dvanajst taktov. Harmonsko je začetni del kadence pravzaprav
            7    Türk, Clavierschule oder Anweisung zum Clavierspielen für Lehrer und Lernend, 309,
                 v: Badura-Skoda in Badura-Skoda, Interpreting Mozart, 256–7.
            8    Badura-Skoda in Badura-Skoda, Interpreting Mozart, 255–7.


                                                                              223
   218   219   220   221   222   223   224   225   226   227   228