Page 288 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
lu profesorjev ali kot del izpitnih in tekmovalnih programov. Delo Srebot-
njaka se je izkazalo za bolj dostopno in priljubljeno, predvsem zaradi eno-
stavnejšega pomnjenja in pozitivnega odziva občinstva. Čeprav so harfisti
prepoznali tehnično zahtevnost pri interpretaciji Srebotnjakovih skladb,
so pohvalili skladateljevo poznavanje harfistične tehnike, kar je omogoča-
lo lažjo učno izkušnjo. Nasprotno so pri Petriću zaznali več težav pri inter-
pretaciji, vendar menimo, da bi s pomočjo harmonsko-oblikovne analize
lažje našli tudi ustreznejše interpretacijske rešitve.
Glede na analizo skladb, odgovore v anketi, zahteve učnega sistema
28
in lastne interpretativne izkušnje se zdi, da je skladba Pet preludijev Aloj-
za Srebotnjaka najbolj primerna za srednješolski nivo. Od dijakov se priča-
kuje, da obvladajo vse tehnične prvine, uporabljene v Preludijih (lestvice,
razložene akorde, arpeggie, flageolette, étouffe, glisande, bisbigliando, dvo-
jemke itd.). Stavki so krajši, zato omogočajo lažje pomnjenje, kar je pomem-
ben pedagoški dejavnik, zlasti pri mlajših harfistih. Ker tempi niso prehit-
ri, premikov pedalov pa je malo, jih lahko dijaki obvladujejo med igranjem.
Vsi ti elementi prispevajo k dostopnosti skladbe za izvajalce na srednješol-
ski ravni. Najuspešnejši harfisti, ki imajo dovolj veliko roko, lahko posa-
mezne stavke skladbe sicer igrajo že proti koncu osnovne šole. Ker je dob-
ro sprejeta tako med izvajalci kot poslušalci, bi bilo zaželeno, da jo ima kar
največ slovenskih harfistov v svojem repertoarju. Žal se navadno ne izvaja
v celoti, z izvajanjem le posameznih stavkov pa skladba izgubi svoj čar. Iz-
vajanje posameznih stavkov jih lahko predstavi zelo monotono, saj se vsak
posveča svojemu elementu. Včasih je v ospredju izraznost, drugič ritem. Pri
izvajanju celotne skladbe pa stavki drug drugega dopolnjujejo, zadnji pa
deluje kot sinteza. Ker so kratki, poslušalci tudi pri izvajanju celotne sklad-
be ne izgubijo rdeče niti.
Po drugi strani so skladbe Iva Petrića veliko večji tehnični in inter-
pretacijski izziv za izvajalce in so primernejše za visokošolsko raven. Poleg
tehničnih zahtevnosti, ki bi jih nekateri dijaki lahko obvladali, Petrićeve
skladbe potrebujejo čas, da dozorijo in jih izvajalec lahko razume celostno,
saj temeljijo na kompleksnih harmonskih in ritmičnih strukturah, ki pre-
segajo zgolj tehnično izvedbo in zahtevajo poglobljeno glasbeno analizo
za kakovostno interpretacijo. Hemiole, polimetrija in kompleksni pedal-
ni premiki jo postavljajo na višjo tehnično raven, zato so njegove skladbe
28 Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Učni načrt: Harfa (posodobljeni učni načrt)
(Ljubljana: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 2021); Ministrstvo za izobraže-
vanje, znanost in šport, Učni načrt za gimnazije: Harfa (Ljubljana: Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport, 2013).

288