Page 293 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

povzetki
namenili skladbi Sérénade aux étoiles [Serenada za zvezde], ki je leta 1913
prejela prvo nagrado na tekmovanju Modern Composers‘ Series in je bila
objavljena pri Art Publication Society (St. Louis). Namen te založniške se-
rije je bil zagotoviti širok dostop do glasbenega izobraževanja z objavo not-
nih zapisov »z verodostojnimi napotki za uporabo pedal, postavitev prstov
in fraziranje«, hkrati pa tudi posredovanje »skladateljeve poetične zami-
sli«. Tako so notni zapisi vključevali tudi skladateljske opombe k objavlje-
ni skladbi, ki so se nanašale na vprašanja interpretacije. Te opombe bomo
obravnavali v povezavi z interpretacijo sodobnega izvajalca, ki je bila orga-
nizirana za namen te analize. Raziskava za ta prispevek je del projekta »In-
stitucionalizacija moderne meščanske glasbene kulture v 19. stoletju v civil-
ni hrvaški in vojni krajini«.
Ključne besede: Vittorio/Victor Radeglia, glasbena zapuščina,
Sérénade aux étoiles, tekmovanje Modern Composers‘ Series,
Art Publication Society

Luba Kijanovska
Ukrajinska operna pevka Solomia Krušelnicka v procesu umetniške emancipacije poznega
19. in zgodnjega 20. stoletja
Življenje in delo slavne operne zvezde Solomie Krušelnicke bosta služila
kot primer, s katerim bo ponazorjeno, kako razumeti posebno ukrajinsko
emancipacijo. Krušelnicka se je v evropsko glasbeno zgodovino zapisala
zlasti kot interpretka vloge Madame Butterfly v istoimenski operi Giaco-
ma Puccinija, ki ji je uspelo omenjeno opero rešiti po začetnem poraznem
odzivu. Ostali dosežki, ki jih je nanizala kot operna in komorna pevka, pe-
dagoginja in družbeno angažirana oseba, pa so tisti, zaradi katerih Kru-
šelnicka spada med najizrazitejše predstavnice umetniške emancipacije na
prehodu iz 19. v 20. stoletje. Na začetku kariere se je sicer znašla v hudem
konfliktu z okolico, vendar se je ta zanjo razrešil izjemno pozitivno, saj je v
tem obdobju gibanje za pravice žensk izrazito napredovalo. Njen oče, ki je
bil duhovnik, je podpiral namero hčere, da bi se glasbeno izobrazila, čeprav
je zaradi tega zavrnila poroko, ki bi ji močno koristila. Pisma in dokumenti
jasno kažejo, kako je Solomia Krušelnicka dojemala svobodo žensk v takra-
tni družbi, ko je bila ta pereč problem v konservativnem okolju grškokato-
liških klerikalcev. V njeni umetniški karieri je zato vprašanje ženske sa-
mozavesti tesno povezano z osebnim in psihološkim portretom umetnice.
Njen psihološki tip je bil ambivertirana in ambivalentna osebnost, pri kate-
ri so bile moške in ženske značilnosti uravnotežene, kar se je pri njej izrazi-

293