Page 284 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 284

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
                 Melodije v levi roki
            Nekatere tehnike so zaradi specifike igranja harfe težje izvedljive. Harfi-
            sti se jih ponavadi zavedajo, vendar niso vedno v kratkem času tehnično
            zmožni dobiti želenega rezultata. Poleg prej omenjenih pavz, hemiol in po-
            limetrije se to nanaša tudi na melodije v levi roki, melodije, ki so skrite v
            posameznih tonih daljših linij, ali melodije, ki jih izmenično sestavljata obe
            roki. Na primer imitacija na začetku C-dela Srebotnjakovega Preludija št. 3,
            melodija leve roke v 106. taktu Petrićevega Impromptuja ali melodija, skrita
            med šestnajstinkami desne roke med 22. in 27. taktom Scherzina.
                 Prav tako kot vadenje je treba v učenje inštrumenta vpeljati oblikovno
            ter harmonsko analizo skladb. Velikokrat nam že sam zapis predstavi in-
            terpretacijske ideje skladatelja. Znanje harmonije in oblikoslovja se seveda
            med harfisti razlikuje. Vsakemu harfistu pa bi ne glede na raven znanja ko-
            ristilo, če bi pred začetkom učenja skladbe sam ali s pomočjo profesorjev
            označil vsaj osnovne specifike skladbe, kot sta repriza ali refren, če v sklad-
            bi so, spremembe v tempih, ki nam pogosto nakazujejo nove dele, ponav-
            ljajoče se motive, teme ali dele ter vidne spremembe tonalitete. Z osnovno
            analizo oblike skladbe lahko najdemo skrite ali očitne želje skladatelja gle-
            de agogike tudi tam, kjer ni eksplicitno zapisana.
                 Ko razumemo osnovno strukturo skladbe, je priporočljivo označiti vse
            posebnosti, o katerih smo govorili, kot so pavze, hemiole, polimetrija, me-
            lodije v levi roki in oznake za agogiko. Vsako pavzo posebej preučimo, ali
            jo je možno upoštevati z jasnim dušenjem strun, le z étufée čiščenjem har-
            monije ali zaradi hitrosti izvedbe teh ni mogoče upoštevati. Jasna oznaka
            hemiol in polimetrije nam bo koristila pri razumevanju metruma skladbe.
            Pobarvane melodije bodo našo pozornost pritegnile hitreje. Oznake za ago-
            giko pa nam bodo pomagale pri interpretaciji. Vse tuje izraze, ki nam niso
            razumljivi, si je treba prevesti.
                 Tudi vse druge posebnosti, ki jih v skladbi opazimo, kot so glissandi,
            bisbigliandi, trilčki, ostinato motivi, flažoleti ali pasaže, je dobro analizirati
            z vidika, kaj so skladbi z interpretacijskega vidika prinesli. So tam napisani
            le za obarvanje harmonije, poudarjajo kateri ton ali akord, kam nas vodijo
            ali so zapisani, da predstavijo harfistično tehniko? Odgovori nam bodo ko-
            ristili pri izbiri interpretacije. Kot zapiše Berry, je oblikovna analiza le os-
            nova oz. izhodišče za naslednje interpretativne odločitve ter vodi do ugoto-
            vitve, da je možnih več interpretacij, kar seveda izvajalcu dopušča nekoliko


            284
   279   280   281   282   283   284   285   286   287   288   289