Page 356 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 356
musica et artes
tnikom (symbolum) Akademije in likom sv. Caeciliae. Vse troje lahko pojas-
ni vsebino, po kateri se je ljubljanska filharmonija ob ustanovitvi razlikovala
od morebitnih vzornic (Bologna, Verona, Rim). V semantiki imena Acade-
mia Phil - Harmonicorum Labaci je tudi zato terminus Phil - Harmonico-
rum odločilen člen. Čeprav je z nestičnim vezajem tudi sam razčlenjen (po
aristotelovsko-sholastičnem ključu v genus in differentia), tvori znotraj cele-
ga imena ljubljanske filharmonije tisti člen, ki semantično polje imena na-
tančneje določi (v vlogi specifične diference). Je torej nosilec osrednjih seman-
tičnih sporočil.
Jernej Weiss
Med provincialno opereto in nacionalno opero:
Foersterjev Gorenjski slavček
Predvsem konec 19. stoletja vse bolj izrazita slovenska nacionalna zavest je vi-
dela svojo veliko priložnost v gledališču in operi, ki sta postala središče nacio
nalnega gibanja, s katerim se je identificiralo mlado meščanstvo. Leta 1872 s
strani Dramatičnega društva v Ljubljani prvič uprizorjena opereta Gorenjski
slavček enega izmed najpomembnejših čeških skladateljev na Slovenskem An-
tona Foersterja je po predelavi v opero leta 1896 kmalu postala najbolj priljub-
ljeno in največkrat izvajano slovensko glasbeno-scensko delo. Ob tovrstnem
ugodnem sprejemu se je predvsem med tedanjim slovenskim meščanstvom
pojavila ideja, da naj bi prav Gorenjski slavček zapolnil vrzel prve slovenske
nacionalne opere. Mit o prvi slovenski nacionalni operi pa je kasneje bolj ali
manj nekritično prevzela še večina glasbeno-zgodovinske literature.
Vendar se zdi, da je skladatelj bolj kot to želel napisati preprostemu občin-
stvu všečno in vsakomur razumljivo glasbeno-scensko delo, ki bi v prvi vrsti
odgovarjalo na takrat aktualne družbene probleme. Z uporabo preproste po-
deželske tematike libreta Lujize Pesjakove in Emmanuela Züngla, ki slika ne-
izmerne lepote gorenjske pokrajine, začinjene z ljubezensko-domoljubnim
zapletom med Minko, Franjem in francoskim Chansonettom, je uspel skla-
datelj to operno tridejanko predvsem približati preprostemu kmečkemu člo-
veku. Le-tega je posebno z vključitvijo nekaterih narodnih napevov uspel nav-
dati z upanjem ob skrbeh, ki so se mu porajale ob vedno večjem izseljenskem
valu zaradi vse bolj pereče socialne problematike, posledično pa je v njem
vzbudil tudi zavest za podporo nacionalnim idejam.
Ob upoštevanju celostne glasbeno-zgodovinske podobe Foersterjevega Go-
renjskega slavčka in socialno-politične problematike časa, v katerem je le-ta
nastal, se zdi torej omenjeno delo prej nekakšen prisrčen in ne prezahteven iz-
raz domačijskosti kot pa nacionalna opera v pravem pomenu besede. Tako je
354
tnikom (symbolum) Akademije in likom sv. Caeciliae. Vse troje lahko pojas-
ni vsebino, po kateri se je ljubljanska filharmonija ob ustanovitvi razlikovala
od morebitnih vzornic (Bologna, Verona, Rim). V semantiki imena Acade-
mia Phil - Harmonicorum Labaci je tudi zato terminus Phil - Harmonico-
rum odločilen člen. Čeprav je z nestičnim vezajem tudi sam razčlenjen (po
aristotelovsko-sholastičnem ključu v genus in differentia), tvori znotraj cele-
ga imena ljubljanske filharmonije tisti člen, ki semantično polje imena na-
tančneje določi (v vlogi specifične diference). Je torej nosilec osrednjih seman-
tičnih sporočil.
Jernej Weiss
Med provincialno opereto in nacionalno opero:
Foersterjev Gorenjski slavček
Predvsem konec 19. stoletja vse bolj izrazita slovenska nacionalna zavest je vi-
dela svojo veliko priložnost v gledališču in operi, ki sta postala središče nacio
nalnega gibanja, s katerim se je identificiralo mlado meščanstvo. Leta 1872 s
strani Dramatičnega društva v Ljubljani prvič uprizorjena opereta Gorenjski
slavček enega izmed najpomembnejših čeških skladateljev na Slovenskem An-
tona Foersterja je po predelavi v opero leta 1896 kmalu postala najbolj priljub-
ljeno in največkrat izvajano slovensko glasbeno-scensko delo. Ob tovrstnem
ugodnem sprejemu se je predvsem med tedanjim slovenskim meščanstvom
pojavila ideja, da naj bi prav Gorenjski slavček zapolnil vrzel prve slovenske
nacionalne opere. Mit o prvi slovenski nacionalni operi pa je kasneje bolj ali
manj nekritično prevzela še večina glasbeno-zgodovinske literature.
Vendar se zdi, da je skladatelj bolj kot to želel napisati preprostemu občin-
stvu všečno in vsakomur razumljivo glasbeno-scensko delo, ki bi v prvi vrsti
odgovarjalo na takrat aktualne družbene probleme. Z uporabo preproste po-
deželske tematike libreta Lujize Pesjakove in Emmanuela Züngla, ki slika ne-
izmerne lepote gorenjske pokrajine, začinjene z ljubezensko-domoljubnim
zapletom med Minko, Franjem in francoskim Chansonettom, je uspel skla-
datelj to operno tridejanko predvsem približati preprostemu kmečkemu člo-
veku. Le-tega je posebno z vključitvijo nekaterih narodnih napevov uspel nav-
dati z upanjem ob skrbeh, ki so se mu porajale ob vedno večjem izseljenskem
valu zaradi vse bolj pereče socialne problematike, posledično pa je v njem
vzbudil tudi zavest za podporo nacionalnim idejam.
Ob upoštevanju celostne glasbeno-zgodovinske podobe Foersterjevega Go-
renjskega slavčka in socialno-politične problematike časa, v katerem je le-ta
nastal, se zdi torej omenjeno delo prej nekakšen prisrčen in ne prezahteven iz-
raz domačijskosti kot pa nacionalna opera v pravem pomenu besede. Tako je
354
