Page 31 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.

plet 3 in 4, preloška beli križ in triglavca ter zbruški idol

ke, ki naj prinese plodnost. V Triglavci jim je bila njuna spolna Slika 7: Prelože, Sloveni-
energija vedno na voljo. ja. Kamna Baba in De-
dec. Levi, Dedec kaže
Obred v Triglavci je povsem poljedelski in zato ni po- hrbet nižji, Babi (foto:
vezan z začetkom paše kot Jurjevo, ampak z začetkom setve. Boris Čok).
Uporaba treh vrst semen kaže načelo tročana, da pa je med
njimi ajda, dokazuje spremembe, ki jih je obred doživel. Ajda
se je sicer na Slovenskem uveljavila do sredine 16. st., vendar
je na Krasu vpisana med dajatvami šele v prvih desetletjih 17.
st. in to le v devinskem in vipavskem gospostvu (Panjek, 2006,
69). Zelo verjetno so v obredu nekoč uporabljali proso, ki je
bilo zelo pomembno v prehrani starih Slovanov. Ker pa gre za
rastlino, ki ne prenese zmrzali, so ji božjo rodnost lahko dodali
samo v obredu, ki je bil spomladi. Zato se tu lahko vprašamo,
ali so nekoč obred s klitjem semen opravljali dvakrat letno –
jeseni za ozimno setev in spomladi za jaro setev?

Poleg tega v Triglavci za obilje niso prosili Triglava – Daj-
boga, ampak plodno nevesto Devo. Gre tu za obred, ki se
je pojavil šele s prevlado poljedelstva? Obred na Belem križu
namreč zadovoljuje vse potrebe, medtem ko je obred v Tri-
glavci namenjen izključno polju. Priča smo nekakšnemu podva-
janju funkcij. Je to posledica sprejema mitičnega izročila staro-
selcev?

V naši primerjavi s strukturo Zbruškega idola je po-
membno, da so Preložci nedvomno poznali in »uporabljali«

31