Page 32 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 32
nesnovna krajina krasa
plodni par mitične četverice, ki so jo zastopali štirje pokončni kamni Belega križa. Če je ta
primerjava pravilna, potem so prav tako morali poznati neplodni par. Tudi nanj me je pri-
jateljsko opozoril Boris Čok. Sredi Prelož namreč še vedno stojita sosednji skali Baba in
Dedec, z vklesanim sedežem (slika 7), ki poudarja njuno nepremičnost v primerjavi z de-
javnima Devo in Devačem. Da gre res za neplodna lika, pove lokavska pripoved o želez-
ni Babici, ki opisuje ženski lik, ki kot Babica pomaga pri rojstvu otrok in tega ne dela kot
hudobna Baba (Čok, 2012, 64).
Beli križ in Triglavca, oba s svojimi mitičnimi liki, ter Dedec in Baba sestavljajo struk-
turno celoto. Morebitni dvom, da ni povezave med Belim križem in Triglavco, je pravkar
odstranilo odkritje Katje Hrobat Virloget, ki je v Jami v bližini Trnovskega studenca nad
Ilirsko Bistrico na Snežniški planoti odkrila falični kapnik in ob njem kroge s križi (Hrobat
Virloget, 2014).
Tako smo vse sestavine Zbruškega idola našli tudi v preloško-lokavskem prostoru.
Ujema se tudi razporejenost obrednih mest. Kres so kurili Preložci na najvišjem mestu,
štirje pokončni kamni so najvišji, izstopajoči del Belega križa. Na srednji ravni sta krog in
križ, stojišča štirih deklet, tla iz katerih »zraste« mlajčeć. Življenjska energija pride iz pod-
zemlja izpod mlajčeća, kar je videti v breznu Triglavci, kjer so tudi Triglavove glave kot na
spodnjem delu Zbruškega idola.
Ujemanj med strukturo Zbruškega idola in preloškim mitičnim izročilom je toliko,
da ne more biti dvoma, da gre za ponazoritev istega miselnega sistema. Razlike so v Pre-
ložah posledica posebnih krajevnih razmer. V primerjavi s preloškim izročilom se zdi lo-
kavsko bolj zabrisano, vendar je enako pomembno in ga bo treba ovrednotiti posebej.
Literatura
Bezlaj, France. Etimološki slovar slovenskega jezika II. Ljubljana: SAZU, Mladinska knjiga,
1982.
Čok, Boris. V siju mesečine. Ljubljana: Založba ZRC, 2012.
Gams, Ivan. »Lokev – zemlja in ljudje.« In Ignacij Voje, Lokev skozi čas, 12–22. Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1987.
Gestrin, Fran. »Lokev in boj za trgovinske poti v srednjem veku.« In Ignacij Voje, Lokev
skozi čas, 23–33. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1987.
Hrobat Virloget, Katja. »Petroglifi iz Jame v bližini Trnovskega studenca nad Ilirsko Bi-
strico na Snežniški planoti.« Studia mythologica Slavica 17 (2014): 155–72.
Jaffé, Philipp, ed. Ebonis vita Ottonis episcopi Bambergensis. Berolini: Apud Weidmannos,
1869.
Katičić, Radoslav. Gazdarica na vratima. Tragovima svetih pjesama naše pretkršćan-
ske starine. Zagreb, Mošćenička Draga: Ibis grafika, Matica hrvatska, Katedra
Čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga, 2011.
Leńczyk, Gabriel. »Światovid zbruczański.« Materiały archeologiczne 5 (1964): 5–60.
Mansikka, Viljo J. Die Religion der Ostslaven. Helsinki: Suomalainen tiedeakatemia, 1922.
32
plodni par mitične četverice, ki so jo zastopali štirje pokončni kamni Belega križa. Če je ta
primerjava pravilna, potem so prav tako morali poznati neplodni par. Tudi nanj me je pri-
jateljsko opozoril Boris Čok. Sredi Prelož namreč še vedno stojita sosednji skali Baba in
Dedec, z vklesanim sedežem (slika 7), ki poudarja njuno nepremičnost v primerjavi z de-
javnima Devo in Devačem. Da gre res za neplodna lika, pove lokavska pripoved o želez-
ni Babici, ki opisuje ženski lik, ki kot Babica pomaga pri rojstvu otrok in tega ne dela kot
hudobna Baba (Čok, 2012, 64).
Beli križ in Triglavca, oba s svojimi mitičnimi liki, ter Dedec in Baba sestavljajo struk-
turno celoto. Morebitni dvom, da ni povezave med Belim križem in Triglavco, je pravkar
odstranilo odkritje Katje Hrobat Virloget, ki je v Jami v bližini Trnovskega studenca nad
Ilirsko Bistrico na Snežniški planoti odkrila falični kapnik in ob njem kroge s križi (Hrobat
Virloget, 2014).
Tako smo vse sestavine Zbruškega idola našli tudi v preloško-lokavskem prostoru.
Ujema se tudi razporejenost obrednih mest. Kres so kurili Preložci na najvišjem mestu,
štirje pokončni kamni so najvišji, izstopajoči del Belega križa. Na srednji ravni sta krog in
križ, stojišča štirih deklet, tla iz katerih »zraste« mlajčeć. Življenjska energija pride iz pod-
zemlja izpod mlajčeća, kar je videti v breznu Triglavci, kjer so tudi Triglavove glave kot na
spodnjem delu Zbruškega idola.
Ujemanj med strukturo Zbruškega idola in preloškim mitičnim izročilom je toliko,
da ne more biti dvoma, da gre za ponazoritev istega miselnega sistema. Razlike so v Pre-
ložah posledica posebnih krajevnih razmer. V primerjavi s preloškim izročilom se zdi lo-
kavsko bolj zabrisano, vendar je enako pomembno in ga bo treba ovrednotiti posebej.
Literatura
Bezlaj, France. Etimološki slovar slovenskega jezika II. Ljubljana: SAZU, Mladinska knjiga,
1982.
Čok, Boris. V siju mesečine. Ljubljana: Založba ZRC, 2012.
Gams, Ivan. »Lokev – zemlja in ljudje.« In Ignacij Voje, Lokev skozi čas, 12–22. Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1987.
Gestrin, Fran. »Lokev in boj za trgovinske poti v srednjem veku.« In Ignacij Voje, Lokev
skozi čas, 23–33. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1987.
Hrobat Virloget, Katja. »Petroglifi iz Jame v bližini Trnovskega studenca nad Ilirsko Bi-
strico na Snežniški planoti.« Studia mythologica Slavica 17 (2014): 155–72.
Jaffé, Philipp, ed. Ebonis vita Ottonis episcopi Bambergensis. Berolini: Apud Weidmannos,
1869.
Katičić, Radoslav. Gazdarica na vratima. Tragovima svetih pjesama naše pretkršćan-
ske starine. Zagreb, Mošćenička Draga: Ibis grafika, Matica hrvatska, Katedra
Čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga, 2011.
Leńczyk, Gabriel. »Światovid zbruczański.« Materiały archeologiczne 5 (1964): 5–60.
Mansikka, Viljo J. Die Religion der Ostslaven. Helsinki: Suomalainen tiedeakatemia, 1922.
32
