Page 35 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 35
očni bojevniki: kmečke herezije in
čarovništvo na Slovenskem
in v Furlaniji
Zmago Šmitek
Nekoč je živel furlanski mlinar, zidar in mizar Domenico Scandella, ki so ga doma-
čini imenovali Menocchio iz Montreala (Montereale Valcellina, dobrih 20 kilome-
trov severno od Pordenona). Rojen je bil leta 1532 in bi ga zgodovina zlahka pre-
zrla, če se ne bi ohranila njegova inkvizicijska zaslišanja iz let 1583 in 1596 v dokumentih,
ki jih hrani videmski nadškofijski arhiv (Archivio della Curia Arcivescovile di Udine). Ta
kmečki, čeprav ne povsem neizobraženi vaščan je bil obsojen kot član sekte benandan-
tov in je zaradi svojih trdovratnih prepričanj na koncu nečastno zgorel na grmadi. Svojega
heretičnega prepričanja ni zanikal, temveč se je o tem celo razgovoril in postavljal zasliše-
valcem provokativna vprašanja. Dokumente o obeh procesih je odkril italijanski zgodovi-
nar Carlo Ginzburg, ki je kasneje zapisal: »Zavedal sem se, da sem prišel do velikega od-
kritja, čeprav ga nisem mogel izostriti« (Verginella, 2010, 240).
Na drugem mestu, v svoji znameniti knjigi Sir in črvi, je Ginzburg vendarle poskusil
nekoliko podrobneje opredeliti Menocchijeve ideje, za katere je trdil, da »nam razkrivajo
še neraziskano plast ljudskih verovanj in mračnih kmečkih mitologij. A Menocchijev pri-
mer je veliko bolj zapleten, predvsem zaradi tega, ker so omenjene nejasne ljudske se-
stavine vcepljene v izjemno jasno in dosledno miselno celoto, ki se giblje od religioznega
radikalizma pa vse do znanosti naklonjenega naturalizma ter utopičnih teženj po druž-
beni prenovi« (Ginzburg, 2010, 13–14). Vse to kaže, da je bil mož vedoželjen, pismen in
za svoje lokalno okolje načitan in da lahko govorimo o prepletanju kulture višjih družbe-
nih slojev s konservativno kmečko ideologijo. Torej ga, tudi po mnenju samega Ginzbur-
ga, ne moremo opredeliti za povsem »značilnega« ali »povprečnega« kmečkega človeka
svoje dobe (Ginzburg, 2010, 14–15). Hkrati pa ugotavlja, da se »kljub edinstvenosti Me-
nocchievih trditev […] kmetom Montreala verjetno niso zdele tuje in oddaljene od njiho-
vega življenja, verovanja in želja« (Ginzburg, 2010, 180). V nekaterih pogledih so bile po-
dobne idejam in praksam benandantov, nosilcev starega, še predkrščanskega agrarnega
kulta vegetacije in plodnosti.
1 Delo je bilo skoraj istočasno objavljeno v reviji Studia mythologica Slavica 17 (2014) kot izvirni znanstveni
članek. Na tem mestu ga objavljamo ponovno, saj ustreza tematiki večavtorske monografije in bo s pre-
vodom v italijanščino dosegel drugo publiko, med drugim tudi italijansko bralstvo, saj je čezmejno ozave-
ščanje eden od ciljev projekta Living Landscape.
nočni bojevniki: kmečke herezije in čarovništvo na slovenskem in v furlaniji
35
čarovništvo na Slovenskem
in v Furlaniji
Zmago Šmitek
Nekoč je živel furlanski mlinar, zidar in mizar Domenico Scandella, ki so ga doma-
čini imenovali Menocchio iz Montreala (Montereale Valcellina, dobrih 20 kilome-
trov severno od Pordenona). Rojen je bil leta 1532 in bi ga zgodovina zlahka pre-
zrla, če se ne bi ohranila njegova inkvizicijska zaslišanja iz let 1583 in 1596 v dokumentih,
ki jih hrani videmski nadškofijski arhiv (Archivio della Curia Arcivescovile di Udine). Ta
kmečki, čeprav ne povsem neizobraženi vaščan je bil obsojen kot član sekte benandan-
tov in je zaradi svojih trdovratnih prepričanj na koncu nečastno zgorel na grmadi. Svojega
heretičnega prepričanja ni zanikal, temveč se je o tem celo razgovoril in postavljal zasliše-
valcem provokativna vprašanja. Dokumente o obeh procesih je odkril italijanski zgodovi-
nar Carlo Ginzburg, ki je kasneje zapisal: »Zavedal sem se, da sem prišel do velikega od-
kritja, čeprav ga nisem mogel izostriti« (Verginella, 2010, 240).
Na drugem mestu, v svoji znameniti knjigi Sir in črvi, je Ginzburg vendarle poskusil
nekoliko podrobneje opredeliti Menocchijeve ideje, za katere je trdil, da »nam razkrivajo
še neraziskano plast ljudskih verovanj in mračnih kmečkih mitologij. A Menocchijev pri-
mer je veliko bolj zapleten, predvsem zaradi tega, ker so omenjene nejasne ljudske se-
stavine vcepljene v izjemno jasno in dosledno miselno celoto, ki se giblje od religioznega
radikalizma pa vse do znanosti naklonjenega naturalizma ter utopičnih teženj po druž-
beni prenovi« (Ginzburg, 2010, 13–14). Vse to kaže, da je bil mož vedoželjen, pismen in
za svoje lokalno okolje načitan in da lahko govorimo o prepletanju kulture višjih družbe-
nih slojev s konservativno kmečko ideologijo. Torej ga, tudi po mnenju samega Ginzbur-
ga, ne moremo opredeliti za povsem »značilnega« ali »povprečnega« kmečkega človeka
svoje dobe (Ginzburg, 2010, 14–15). Hkrati pa ugotavlja, da se »kljub edinstvenosti Me-
nocchievih trditev […] kmetom Montreala verjetno niso zdele tuje in oddaljene od njiho-
vega življenja, verovanja in želja« (Ginzburg, 2010, 180). V nekaterih pogledih so bile po-
dobne idejam in praksam benandantov, nosilcev starega, še predkrščanskega agrarnega
kulta vegetacije in plodnosti.
1 Delo je bilo skoraj istočasno objavljeno v reviji Studia mythologica Slavica 17 (2014) kot izvirni znanstveni
članek. Na tem mestu ga objavljamo ponovno, saj ustreza tematiki večavtorske monografije in bo s pre-
vodom v italijanščino dosegel drugo publiko, med drugim tudi italijansko bralstvo, saj je čezmejno ozave-
ščanje eden od ciljev projekta Living Landscape.
nočni bojevniki: kmečke herezije in čarovništvo na slovenskem in v furlaniji
35
