Page 38 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 38
nesnovna krajina krasa
jahajoč na zmaju potoval po zraku. Romunska varianta črnošolcev so bili şolomari (Marja-
nić, 2010, 134–35) »Zmajski človek«, ki uravnava vreme, je bil znan tudi v Srbiji, Makedoni-
ji in Bolgariji. Vse to nam razkriva italijanske vplive, kar je podkrepljeno tudi z etimologijo
besede grabancijaš, ki po mnenju Vatroslava Jagića izvira iz italijanskega necromanzia (ve-
deževanje s pomočjo pokojnikov) in nekoliko kasnejšega izraza negromanzia (črna magija)
(Jagić, 1877, 437–81). Črnošolci imajo knjigo, s katero lahko čarajo. Takšne »črne bukve«
so bile znane tudi marsikje v Evropi, na Slovenskem sta to predvsem Duhovna bramba in
Kolomonov žegen.
Ginzburg na kratko omenja slovenske in istrske kresnike/krsnike in še druge ana-
logne like na Balkanu ter drugod (Ginzburg, 1989, 138–39; prim. Bošković Stulli, On the
Track, 13–39). Omenja tudi sorodna demonska bitja: divjo jago, Perhto/Pehtro, vampirje,
volkodlake in moro, ki so bili pomembna, čeprav nezaželena, spremljava vsakodnevnega
(ali bolje rečeno vsakonočnega) življenja mnogih generacij naših prednikov. Ne upošte-
va pa nekaterih drugih povezanih likov, kakršni so slovenski vedomci. Ti so po slovenskih
pripovedih nasprotniki kresnikov ali »krivi kresniki«, kar pomeni, da so škodljivi ljudem
in domači živini – torej so ekvivalent furlanskim malandantom. Izjema je belokranjski vido-
vina, ki ima poteze dobrodelnega kresnika, saj varuje poljski pridelek na svojem teritori-
alnem območju.
Po Pleteršnikovem slovarju je védomac človek, ki vse ve, prerokovalec, napovedo-
valec vremena ali čarovnik, ki se zna spreminjati v različne živali (Pleteršnik, 1895, 754).
Ime vedomec dejansko izhaja iz korena, ki pomeni »vedeti« (Šmitek, 2004, 208). Tako
kot kresnikom je bila tudi vedomcem njihova vloga namenjena že ob rojstvu in podobno
kot kresniki so nastopali v nekakšnem snu (Kelemina, 1930, 91 (št. 36/III)). Po koroški raz-
lagi so bili vedomci otroci obeh spolov, ki so se rodili v kvatrnem tednu (Kelemina, 1930,
92 (št. 37)). Tudi zbirali so se ob teh praznikih ali pa ob kresu in božiču. Ti prazniki (kvat-
re, kresna noč, binkošti in božič) so bili znani tudi kot vsakoletni datumi čarovniških zbo-
rovanj. S tem je jasno nakazano preoblikovanje lika vedomca v demonskega nočnega ča-
rovnika ali čarovnico. Slovenci v Benečiji so nekoč verjeli, da je mogoče novorojenca s
telesnimi znaki vedomca odrešiti na več načinov, npr. tako, da ga še pred prvim dojenjem
pretaknejo skozi rogovilo vinske trte. Ta bo prevzela nase zle sile in se potem sama po-
sušila (Kelemina, 1930, 92 (št. 38)).
Sprva vedomci niso imeli negativnega pomena, ki so ga dobili šele s pomešanjem
med čarovnike, vampirje in volkodlake. O tem nam v svoji knjigi o Istri (1641) poroča no-
vograjski škof Tommasini. Spodaj citirani odlomek v slovenskem prevodu iz leta 1993 vse-
buje več pomanjkljivosti in napak, zato ga objavljam v popravljeni obliki. Pri popravkih je
namreč treba upoštevati soroden, a vsebinsko nekoliko drugačen zapis, objavljen v do-
datku, ki sledi 8. delu Tommasinijeve knjige pri opisu Buj (Pinguente) (Tommasini, 1837,
519–29):
Menijo tudi, da se nekateri ljudje rodijo pod določenim ozvezdjem (?), še posebej
tisti, ki se rodijo oblečeni v posebno membrano. Ti se imenujejo ‚kresniki/cresnidi‘
in oni drugi ‚volkodlaki‘; ponoči naj bi v duhu hodili po križiščih ter po hišah strašit
ali delat škodo ljudem. Mislijo, da se v omenjenih krajih zbirajo ob kvatrah ter se
tam borijo za obilje ali pomanjkanje vseh vrst dobrin. Zato mnogi ljudje takrat jedo
česen, ker verujejo, da jih njegov vonj varuje strahu ali škode, ki bi jim jo oni priza-
dejali. Da bi se zavarovali pred temi čarovniki, nekateri sežigajo lase, rogovje (rože-
38
jahajoč na zmaju potoval po zraku. Romunska varianta črnošolcev so bili şolomari (Marja-
nić, 2010, 134–35) »Zmajski človek«, ki uravnava vreme, je bil znan tudi v Srbiji, Makedoni-
ji in Bolgariji. Vse to nam razkriva italijanske vplive, kar je podkrepljeno tudi z etimologijo
besede grabancijaš, ki po mnenju Vatroslava Jagića izvira iz italijanskega necromanzia (ve-
deževanje s pomočjo pokojnikov) in nekoliko kasnejšega izraza negromanzia (črna magija)
(Jagić, 1877, 437–81). Črnošolci imajo knjigo, s katero lahko čarajo. Takšne »črne bukve«
so bile znane tudi marsikje v Evropi, na Slovenskem sta to predvsem Duhovna bramba in
Kolomonov žegen.
Ginzburg na kratko omenja slovenske in istrske kresnike/krsnike in še druge ana-
logne like na Balkanu ter drugod (Ginzburg, 1989, 138–39; prim. Bošković Stulli, On the
Track, 13–39). Omenja tudi sorodna demonska bitja: divjo jago, Perhto/Pehtro, vampirje,
volkodlake in moro, ki so bili pomembna, čeprav nezaželena, spremljava vsakodnevnega
(ali bolje rečeno vsakonočnega) življenja mnogih generacij naših prednikov. Ne upošte-
va pa nekaterih drugih povezanih likov, kakršni so slovenski vedomci. Ti so po slovenskih
pripovedih nasprotniki kresnikov ali »krivi kresniki«, kar pomeni, da so škodljivi ljudem
in domači živini – torej so ekvivalent furlanskim malandantom. Izjema je belokranjski vido-
vina, ki ima poteze dobrodelnega kresnika, saj varuje poljski pridelek na svojem teritori-
alnem območju.
Po Pleteršnikovem slovarju je védomac človek, ki vse ve, prerokovalec, napovedo-
valec vremena ali čarovnik, ki se zna spreminjati v različne živali (Pleteršnik, 1895, 754).
Ime vedomec dejansko izhaja iz korena, ki pomeni »vedeti« (Šmitek, 2004, 208). Tako
kot kresnikom je bila tudi vedomcem njihova vloga namenjena že ob rojstvu in podobno
kot kresniki so nastopali v nekakšnem snu (Kelemina, 1930, 91 (št. 36/III)). Po koroški raz-
lagi so bili vedomci otroci obeh spolov, ki so se rodili v kvatrnem tednu (Kelemina, 1930,
92 (št. 37)). Tudi zbirali so se ob teh praznikih ali pa ob kresu in božiču. Ti prazniki (kvat-
re, kresna noč, binkošti in božič) so bili znani tudi kot vsakoletni datumi čarovniških zbo-
rovanj. S tem je jasno nakazano preoblikovanje lika vedomca v demonskega nočnega ča-
rovnika ali čarovnico. Slovenci v Benečiji so nekoč verjeli, da je mogoče novorojenca s
telesnimi znaki vedomca odrešiti na več načinov, npr. tako, da ga še pred prvim dojenjem
pretaknejo skozi rogovilo vinske trte. Ta bo prevzela nase zle sile in se potem sama po-
sušila (Kelemina, 1930, 92 (št. 38)).
Sprva vedomci niso imeli negativnega pomena, ki so ga dobili šele s pomešanjem
med čarovnike, vampirje in volkodlake. O tem nam v svoji knjigi o Istri (1641) poroča no-
vograjski škof Tommasini. Spodaj citirani odlomek v slovenskem prevodu iz leta 1993 vse-
buje več pomanjkljivosti in napak, zato ga objavljam v popravljeni obliki. Pri popravkih je
namreč treba upoštevati soroden, a vsebinsko nekoliko drugačen zapis, objavljen v do-
datku, ki sledi 8. delu Tommasinijeve knjige pri opisu Buj (Pinguente) (Tommasini, 1837,
519–29):
Menijo tudi, da se nekateri ljudje rodijo pod določenim ozvezdjem (?), še posebej
tisti, ki se rodijo oblečeni v posebno membrano. Ti se imenujejo ‚kresniki/cresnidi‘
in oni drugi ‚volkodlaki‘; ponoči naj bi v duhu hodili po križiščih ter po hišah strašit
ali delat škodo ljudem. Mislijo, da se v omenjenih krajih zbirajo ob kvatrah ter se
tam borijo za obilje ali pomanjkanje vseh vrst dobrin. Zato mnogi ljudje takrat jedo
česen, ker verujejo, da jih njegov vonj varuje strahu ali škode, ki bi jim jo oni priza-
dejali. Da bi se zavarovali pred temi čarovniki, nekateri sežigajo lase, rogovje (rože-
38
