Page 43 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 43
očni bojevniki: kmečke herezije in čarovništvo na slovenskem in v furlaniji
Vendar je v istrski ljudski medicini mogoče prepoznati tri kategorije akterjev: zaščit-
nike, terapevte in povzročitelje bolezni. V Istri se kresniki/krsniki in kresnice/krsnice
vsaj v zadnji polovici 20. stoletja niso ukvarjali toliko s terapevtskim zdravljenjem, pač pa
so opravljali predvsem delo vizionarjev, prerokovalcev in branilcev pred negativnimi sila-
mi ter bitji. Terapevtske postopke (odpravljanje urokov) so večinoma opravljale starejše
ženske, ki so jim ponekod rekli štrige (Lipovec Čebron, 2008, 116–17). Kot kaže, je vsaka
vas imela eno/enega ali več takšnih zdravilk/zdravilcev in šele v zadnjih desetletjih 20. sto-
letja je prišlo do izrazite prevlade uradnih in delno tudi komplementarnih medicin (Lipo-
vec Čebron, 2008, 148). Za povzročitelje različnih bolezni so v Istri veljali štrige, štrigoni,
kodlaki in more, kar so bili dostikrat ljudje iz sosedstva ali celo sorodniki, običajno žen-
skega spola (Lipovec Čebron, 2008, 141).
Iz furlanskih zapisnikov, ki jih imamo zdaj na voljo v knjižni in komentirani obliki, je
razvidno, da je osumljenec in kasnejši obsojenec Menocchio zagovarjal kozmogonijo, ki
ni bila skladna z biblijsko. Po njegovem prepričanju je svet spontano nastal iz kaosa, kate-
rega del je bil prvotno tudi bog. Kot je raslo njegovo spoznanje, tako sta rasli tudi njego-
va volja in moč (Ginzburg, 2010, 96). Zato je med zaslišanjem izjavil: »Bog je poskrbel za
voljo, zaradi katere je vse nastalo« (Ginzburg, 2010, 107). Zelo podobna je bila tudi slo-
venska ljudska razlaga stvarjenja sveta. Bajeslovna pripoved, zapisana leta 1855 v Šiški in
objavljena tri leta pozneje, govori o tem, da je na začetku sveta bog začutil željo, da bi
se okopal. Potopil se je v morje in za nohtom prinesel na površje našo Zemljo (Šmitek,
2000, 10 (št. 1)). Druga bajka iz istega časa opisuje, kako je bog potem, ko se je prebu-
dil iz sna, z vsakim pogledom ustvaril zvezdo. Začudil se je in začutil željo, da bi si svojo
stvaritev ogledal. Med potovanjem se je kreativni proces nadaljeval, končni rezultat pa je
bila stvaritev človeka (Šmitek, 2000, 15 (št. 11)). Iz božje želje je zrasla volja; tako bi lah-
ko razumeli tudi odlomek iz Rig vede (10.129.3): »Najprej se je v njem porodila želja, ki je
bila prvo seme duha«.
Vendar Menocchio ni verjel, da bi svet lahko ustvaril Bog in je dvomil tudi o sveto-
pisemski pripovedi o prvem grehu. Iz zemlje, zraka, vode in ognja je po njegovem mne-
nju nastala gmota, podobno kot iz mleka nastane sir (pinjenje oceana v indijski kozmo-
goniji!). V tem siru so se naselili, podobno kot črvi, Bog in angeli. Ena od prič v njegovem
sodnem procesu je povedala:
»Slišal sem ga govoriti, da je bil na začetku ta svet nič in da ga je morska voda pre-
metavala kot peno, nato pa se je strdil kot sir, iz katerega je prišla množica črvov.
Ti črvi so postali ljudje, od katerih je bil najmočnejši in najmodrejši Bog, ki so mu bili
drugi poslušni …« (Ginzburg, 2010, 94).
Pred inkvizicijsko preiskovalno komisijo je Menocchiu škodovalo tudi to, da je dvo-
mil o brezmadežnem spočetju Kristusa, ki ga je povrh vsega pojmoval kot človeka. Raz-
govoril se je o padlih (izgnanih) angelih, o tem, da so vse religije enako ljube Bogu in da ni
treba častiti božjih podob, zaničeval je tudi svetost hostije, kritiziral je privilegije katoliške
Cerkve, ki bi morala biti preprosta in brez blišča ter zraven še dodal: »Če se gremo spo-
vedat k duhovniku, je tako, kot bi se spovedali drevesu« (Ginzburg, 2010, 31, 36, 39, 40). To
je aluzija na nekdanji kult svetih dreves, ki se je v spominu, včasih pa tudi v praksi, mnogih
generacij obdržal še dolgo po uradnem pokristjanjenju.
43
Vendar je v istrski ljudski medicini mogoče prepoznati tri kategorije akterjev: zaščit-
nike, terapevte in povzročitelje bolezni. V Istri se kresniki/krsniki in kresnice/krsnice
vsaj v zadnji polovici 20. stoletja niso ukvarjali toliko s terapevtskim zdravljenjem, pač pa
so opravljali predvsem delo vizionarjev, prerokovalcev in branilcev pred negativnimi sila-
mi ter bitji. Terapevtske postopke (odpravljanje urokov) so večinoma opravljale starejše
ženske, ki so jim ponekod rekli štrige (Lipovec Čebron, 2008, 116–17). Kot kaže, je vsaka
vas imela eno/enega ali več takšnih zdravilk/zdravilcev in šele v zadnjih desetletjih 20. sto-
letja je prišlo do izrazite prevlade uradnih in delno tudi komplementarnih medicin (Lipo-
vec Čebron, 2008, 148). Za povzročitelje različnih bolezni so v Istri veljali štrige, štrigoni,
kodlaki in more, kar so bili dostikrat ljudje iz sosedstva ali celo sorodniki, običajno žen-
skega spola (Lipovec Čebron, 2008, 141).
Iz furlanskih zapisnikov, ki jih imamo zdaj na voljo v knjižni in komentirani obliki, je
razvidno, da je osumljenec in kasnejši obsojenec Menocchio zagovarjal kozmogonijo, ki
ni bila skladna z biblijsko. Po njegovem prepričanju je svet spontano nastal iz kaosa, kate-
rega del je bil prvotno tudi bog. Kot je raslo njegovo spoznanje, tako sta rasli tudi njego-
va volja in moč (Ginzburg, 2010, 96). Zato je med zaslišanjem izjavil: »Bog je poskrbel za
voljo, zaradi katere je vse nastalo« (Ginzburg, 2010, 107). Zelo podobna je bila tudi slo-
venska ljudska razlaga stvarjenja sveta. Bajeslovna pripoved, zapisana leta 1855 v Šiški in
objavljena tri leta pozneje, govori o tem, da je na začetku sveta bog začutil željo, da bi
se okopal. Potopil se je v morje in za nohtom prinesel na površje našo Zemljo (Šmitek,
2000, 10 (št. 1)). Druga bajka iz istega časa opisuje, kako je bog potem, ko se je prebu-
dil iz sna, z vsakim pogledom ustvaril zvezdo. Začudil se je in začutil željo, da bi si svojo
stvaritev ogledal. Med potovanjem se je kreativni proces nadaljeval, končni rezultat pa je
bila stvaritev človeka (Šmitek, 2000, 15 (št. 11)). Iz božje želje je zrasla volja; tako bi lah-
ko razumeli tudi odlomek iz Rig vede (10.129.3): »Najprej se je v njem porodila želja, ki je
bila prvo seme duha«.
Vendar Menocchio ni verjel, da bi svet lahko ustvaril Bog in je dvomil tudi o sveto-
pisemski pripovedi o prvem grehu. Iz zemlje, zraka, vode in ognja je po njegovem mne-
nju nastala gmota, podobno kot iz mleka nastane sir (pinjenje oceana v indijski kozmo-
goniji!). V tem siru so se naselili, podobno kot črvi, Bog in angeli. Ena od prič v njegovem
sodnem procesu je povedala:
»Slišal sem ga govoriti, da je bil na začetku ta svet nič in da ga je morska voda pre-
metavala kot peno, nato pa se je strdil kot sir, iz katerega je prišla množica črvov.
Ti črvi so postali ljudje, od katerih je bil najmočnejši in najmodrejši Bog, ki so mu bili
drugi poslušni …« (Ginzburg, 2010, 94).
Pred inkvizicijsko preiskovalno komisijo je Menocchiu škodovalo tudi to, da je dvo-
mil o brezmadežnem spočetju Kristusa, ki ga je povrh vsega pojmoval kot človeka. Raz-
govoril se je o padlih (izgnanih) angelih, o tem, da so vse religije enako ljube Bogu in da ni
treba častiti božjih podob, zaničeval je tudi svetost hostije, kritiziral je privilegije katoliške
Cerkve, ki bi morala biti preprosta in brez blišča ter zraven še dodal: »Če se gremo spo-
vedat k duhovniku, je tako, kot bi se spovedali drevesu« (Ginzburg, 2010, 31, 36, 39, 40). To
je aluzija na nekdanji kult svetih dreves, ki se je v spominu, včasih pa tudi v praksi, mnogih
generacij obdržal še dolgo po uradnem pokristjanjenju.
43
