Page 65 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 65
pravljice in povedke iz dutovelj in okolice v zapisu lovra žvaba
Tega zagovora, ki ga je Žvabu povedal Jože Rudež iz Tupelč, ni niti v Štrekljevih
Slovenskih narodnih pesmih III (1904–1907, 206–12) niti v zbirki slovenskih zagovorov Milana
Dolenca, kjer so sicer zbrani tudi zagovori zoper angino, v katerih nastopa sv. Blaž in nje-
govih 9 sestra. V zagovoru iz Padeža v Brkinih pa so omenjene drgalice, ki se bodo zniči-
le kot Blaževe sestrice:
Sveti Blaž je imel devet sester, od devet na osem, od osem na sedem, […] od ene
do nobene (Dolenc, 1999, 73).
Kakor so se zničile Blaževe sestrice,
toku de b‘ se tud‘ toje drgalice. (Dolenc, 1999, 74)
Sv. Blaž je na Slovenskem priprošnik zoper bolezni v vratu, zato ni nič nenavadnega,
da se pojavlja v zagovorih proti angini. Ime drgancéli kakor tudi drgalice po vsej verjetnos-
ti prihaja iz glagola drgniti, v zagovoru pa so drganceli poosebljeni, kot so lahko v ljudskem
izročilu poosebljene tudi druge bolezni in nadloge (Kropej, 2008, 298–303; 2012, 203–08).
Od kod sedem oz. devet ‚Blaževih sestra‘, ki so povsem imaginarne, je težko reči, izpriča-
no pa je, da je bil sv. Blaž na Krasu zelo priljubljen svetnik in priprošnik. V Dolenčevi knji-
gi zagovorov je objavljen zapis zagovora iz ljudskomedicinskih bukev iz Slapa ob Idrijci, ki
se glasi:
Sa garla saguariat
Reci Sbeti Belash inu devet keratu,
Js debetih osam,
Od osam sedem […] (Dolenc, 1999, 74)
Beseda »kerat« oz. »karat« pomeni ‚utežno enoto za drage kamne‘ in je etimološko
izpeljana iz nem. »Karat«, it. »carato«, gr. »kerátion«, kar pomeni ‚rožič‘, ki je manjšalnica
od gr. »kéras«, kar pomeni ‚rog‘; rožičeva semena so uporabljali za uteži, s pomočjo ka-
terih so tehtali drage kamne in žlahtne kovine.6 V Pleteršnikovem slovarju je beseda »ke-
rat« prevedena kot ‚hornsilber‘7 (kerat, mineral srebrni klorid). V tem zagovoru naj bi bili
torej »kerati« oz. »karati« – predvidoma ‘minerali kerati’ ali ‘rožiči’ – ekvivalent ‘Blaževim
sestram’. Odštevanje tega, kar povzroča bolečino – v tem primeru ‘rožičev’ ali ‘Blaževih
sestra’ –, je zančilno za t. i. ‘zagovore na odštevanje’ (Kropej, 2009, 154–155), ki so bili v
slovenski zagovorni tradiciji pogosti.
Prostorska in vsebinska vpetost Žvabovega pripovednega
izročila
Lovro Žvab je bil med slovenskimi prosvetljenci 19. stol. prvi, ki je namesto besede »pri-
povedka« že leta 1882 uporabil izraz »povedka«, in sicer v naslovu četrtega rokopisnega
zvezka kraškega slovstvenega izročila Narodne pesmi, povedke, vraže, bajke itd., medtem
ko je v prvih treh rokopisnih zvezkih iz leta 1874 še dosledno uporabljal izraz »pripoved-
ka«. S svojim tenkočutnim posluhom za jezike in še posebej za materni jezik slovenšči-
no je tako, mimo vseh drugih v svojem času, uporabil ta izraz, ki ga je mnogo let pozneje
izpostavil Milko Matičetov kot primernejšega v slovenskem jeziku in priporočil uporabo
6 Po: Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga 1997, 218.
7 Po: M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I. Ljubljana 1894.
65
Tega zagovora, ki ga je Žvabu povedal Jože Rudež iz Tupelč, ni niti v Štrekljevih
Slovenskih narodnih pesmih III (1904–1907, 206–12) niti v zbirki slovenskih zagovorov Milana
Dolenca, kjer so sicer zbrani tudi zagovori zoper angino, v katerih nastopa sv. Blaž in nje-
govih 9 sestra. V zagovoru iz Padeža v Brkinih pa so omenjene drgalice, ki se bodo zniči-
le kot Blaževe sestrice:
Sveti Blaž je imel devet sester, od devet na osem, od osem na sedem, […] od ene
do nobene (Dolenc, 1999, 73).
Kakor so se zničile Blaževe sestrice,
toku de b‘ se tud‘ toje drgalice. (Dolenc, 1999, 74)
Sv. Blaž je na Slovenskem priprošnik zoper bolezni v vratu, zato ni nič nenavadnega,
da se pojavlja v zagovorih proti angini. Ime drgancéli kakor tudi drgalice po vsej verjetnos-
ti prihaja iz glagola drgniti, v zagovoru pa so drganceli poosebljeni, kot so lahko v ljudskem
izročilu poosebljene tudi druge bolezni in nadloge (Kropej, 2008, 298–303; 2012, 203–08).
Od kod sedem oz. devet ‚Blaževih sestra‘, ki so povsem imaginarne, je težko reči, izpriča-
no pa je, da je bil sv. Blaž na Krasu zelo priljubljen svetnik in priprošnik. V Dolenčevi knji-
gi zagovorov je objavljen zapis zagovora iz ljudskomedicinskih bukev iz Slapa ob Idrijci, ki
se glasi:
Sa garla saguariat
Reci Sbeti Belash inu devet keratu,
Js debetih osam,
Od osam sedem […] (Dolenc, 1999, 74)
Beseda »kerat« oz. »karat« pomeni ‚utežno enoto za drage kamne‘ in je etimološko
izpeljana iz nem. »Karat«, it. »carato«, gr. »kerátion«, kar pomeni ‚rožič‘, ki je manjšalnica
od gr. »kéras«, kar pomeni ‚rog‘; rožičeva semena so uporabljali za uteži, s pomočjo ka-
terih so tehtali drage kamne in žlahtne kovine.6 V Pleteršnikovem slovarju je beseda »ke-
rat« prevedena kot ‚hornsilber‘7 (kerat, mineral srebrni klorid). V tem zagovoru naj bi bili
torej »kerati« oz. »karati« – predvidoma ‘minerali kerati’ ali ‘rožiči’ – ekvivalent ‘Blaževim
sestram’. Odštevanje tega, kar povzroča bolečino – v tem primeru ‘rožičev’ ali ‘Blaževih
sestra’ –, je zančilno za t. i. ‘zagovore na odštevanje’ (Kropej, 2009, 154–155), ki so bili v
slovenski zagovorni tradiciji pogosti.
Prostorska in vsebinska vpetost Žvabovega pripovednega
izročila
Lovro Žvab je bil med slovenskimi prosvetljenci 19. stol. prvi, ki je namesto besede »pri-
povedka« že leta 1882 uporabil izraz »povedka«, in sicer v naslovu četrtega rokopisnega
zvezka kraškega slovstvenega izročila Narodne pesmi, povedke, vraže, bajke itd., medtem
ko je v prvih treh rokopisnih zvezkih iz leta 1874 še dosledno uporabljal izraz »pripoved-
ka«. S svojim tenkočutnim posluhom za jezike in še posebej za materni jezik slovenšči-
no je tako, mimo vseh drugih v svojem času, uporabil ta izraz, ki ga je mnogo let pozneje
izpostavil Milko Matičetov kot primernejšega v slovenskem jeziku in priporočil uporabo
6 Po: Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga 1997, 218.
7 Po: M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I. Ljubljana 1894.
65
