Page 60 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 60
nesnovna krajina krasa
Slika 9: Panjska Otrok jim reče: »Te tri barígelce moram natočiti vode v takš-
končnica »Vrag nem studenci, ki v reber teče«; razbojniki mu pravijo, naj jim
babi jezik brusi« da barigelce, da jih bodo napolnili s tako vodo. Razbojniki so
(Makarovič, Ro- se začeli jokati in so vse tri barigelce napolnili se svojimi solz-
gelj Škafar, 2000, ami; tedaj se oglasi otrok in jim reče: »Srečni ste vi in srečen
sem jaz z vami, ker ste moji bratje!« One tri barigelce polne
426). solza so nesli blagoslovit mašniku in – zleteli so v nebesa vsi
štirije.
Tovrstne pripovedi so razširjene v slovenskem, pa tudi ev-
ropskem izročilu, vendar se ne uvrščajo v samostojen mednarod-
ni pravljični tip. Še najbližja tej je legenda ATU 769 »Otrok z vrčkom
solz« (»The Child’s Grave«), v kateri otrokova duša sporoči materi,
da naj neha jokati za svojim preminulim otrokom, ker mora ta zaradi
tega nositi težak vrč, v katerega mora zbrati vse njene solze in tako
ne najde miru.
Medtem ko omenjeni legendi poudarjata pomen pokore za
zveličanje ter odrešilno moč duše nedolžnega otroka za rešitev hu-
dih grešnikov, so druge Žvabove legende in bajčne povedke bolj us-
merjene v prikazovanje vragove zlobe.
Tako hudič povzroči nesrečo v povedki št. 15 »Kar hudič ne
more, pošlje babo«, ki je mednarodno razširjena in se uvršča v pra-
vljični tip ATU 1177. Hudič se na vse kriplje trudi, da bi med ljubeči-
ma zakoncema zanetil sovraštvo, a mu ne uspe, zato pošlje babo,
da bi ona opravila namesto njega. Seveda jezični hudobnici to uspe
in zgodba se žalostno konča, saj ljubosumni mož ženo, ki mu je ho-
tela odrezati dlako pod brado, udari tako močno, da se mrtva zgru-
di po tleh.
Da je bila jezičnost in ostrina babjega jezika že pregovorna,
pričajo tudi upodobitve na panjskih končnicah 19. in 20. st., kjer je
pogosto upodobljen vrag, ki brusi babi jezik.
60
Slika 9: Panjska Otrok jim reče: »Te tri barígelce moram natočiti vode v takš-
končnica »Vrag nem studenci, ki v reber teče«; razbojniki mu pravijo, naj jim
babi jezik brusi« da barigelce, da jih bodo napolnili s tako vodo. Razbojniki so
(Makarovič, Ro- se začeli jokati in so vse tri barigelce napolnili se svojimi solz-
gelj Škafar, 2000, ami; tedaj se oglasi otrok in jim reče: »Srečni ste vi in srečen
sem jaz z vami, ker ste moji bratje!« One tri barigelce polne
426). solza so nesli blagoslovit mašniku in – zleteli so v nebesa vsi
štirije.
Tovrstne pripovedi so razširjene v slovenskem, pa tudi ev-
ropskem izročilu, vendar se ne uvrščajo v samostojen mednarod-
ni pravljični tip. Še najbližja tej je legenda ATU 769 »Otrok z vrčkom
solz« (»The Child’s Grave«), v kateri otrokova duša sporoči materi,
da naj neha jokati za svojim preminulim otrokom, ker mora ta zaradi
tega nositi težak vrč, v katerega mora zbrati vse njene solze in tako
ne najde miru.
Medtem ko omenjeni legendi poudarjata pomen pokore za
zveličanje ter odrešilno moč duše nedolžnega otroka za rešitev hu-
dih grešnikov, so druge Žvabove legende in bajčne povedke bolj us-
merjene v prikazovanje vragove zlobe.
Tako hudič povzroči nesrečo v povedki št. 15 »Kar hudič ne
more, pošlje babo«, ki je mednarodno razširjena in se uvršča v pra-
vljični tip ATU 1177. Hudič se na vse kriplje trudi, da bi med ljubeči-
ma zakoncema zanetil sovraštvo, a mu ne uspe, zato pošlje babo,
da bi ona opravila namesto njega. Seveda jezični hudobnici to uspe
in zgodba se žalostno konča, saj ljubosumni mož ženo, ki mu je ho-
tela odrezati dlako pod brado, udari tako močno, da se mrtva zgru-
di po tleh.
Da je bila jezičnost in ostrina babjega jezika že pregovorna,
pričajo tudi upodobitve na panjskih končnicah 19. in 20. st., kjer je
pogosto upodobljen vrag, ki brusi babi jezik.
60
